26.09.2014

Obvezna zavarovanja za ustanovitelje in direktorje zasebnih zavodov

Na splošno o obveznih zavarovanjih
Slovenska zakonodaja pozna štiri vrste obveznih zavarovanj za socialno varstvo in sicer (1) obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, (2) obvezno zdravstveno zavarovanje, (3) obvezno zavarovanje za starševsko varstvo in (4) obvezno zavarovanje za primer brezposelnosti. Za vsako od omenjenih zavarovanj veljajo posebna pravila o tem, kdo je obvezno zavarovan in mora posledično plačevati obvezne prispevke.
 
Obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje
Na podlagi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2 so med drugim obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovani ustanovitelji zavodov, ki so poslovodne osebe, če niso zavarovane na drugi podlagi (prvi odst. 16. člena ZPIZ-2).

Če je oseba tako že zaposlena v neki organizaciji ali v zavodu za polni delovni čas (in je torej zavarovana tam na podlagi delovnega razmerja) ali če ima ustanovljen s.p.,  potem kot ustanovitelj in poslovodna oseba (direktor) ni (še enkrat) obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovana, ter ji takšen položaj ustanovitelja in poslovodne osebe ne predstavlja dodatnih obveznosti. V kolikor brezposelna oseba ustanovi zavod in je hkrati poslovodna oseba v tem zavodu, bo zgolj na tej podlagi obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovana – in to ne glede na to, da iz tega naslova (kot ustanovitelj ali kot poslovodna oseba) ni plačana.

V kolikor bi zavod imel več ustanoviteljev in bi imel tudi več poslovodnih oseb, bi takšna obveznost zavarovanja in plačevanja prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje veljala za vse tiste, ki niso zavarovani na kakšni drugi podlagi (npr. so zaposleni drugje, so samostojni podjetniki in podobno). Če bi imel zavod več ustanoviteljev, pa bi bil samo eden od njih tudi poslovodna oseba, bi takšna obveznost veljala samo za tega ustanovitelja.

Če je oseba ustanovitelj zavoda, ni pa hkrati tudi poslovodna oseba (direktor), potem ni obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovana iz tega naslova. Če je oseba poslovodna oseba zavoda (direktor), ni pa njegov ustanovitelj, prav tako zgolj kot poslovodna oseba ni obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovana iz tega naslova.
 
Obvezno zdravstveno zavarovanje
Na podlagi Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju - ZZVZZ so obvezno zdravstveno zavarovane med drugim tudi osebe, ki so ustanovitelji zavodov, če so poslovodne osebe, ki opravljajo poslovodno funkcijo kot edini ali glavni poklic (6. točka prvega odst. 15. člena ZZVZZ). Tudi Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (v nadaljevanju Pravila) določajo enako in sicer, da ustanovitelji zavodov, ki so hkrati poslovodne osebe, in opravljajo poslovodno funkcijo kot edini ali glavni poklic, pridobijo lastnost zavarovane osebe z dnem vpisa ustanovitelja zavoda kot poslovodne osebe v predpisan register (4. točka 9. člena Pravil). Obveznost obveznega zdravstvenega zavarovanja tako ne nastane z dnem, ko se npr. sprejme sklep o imenovanju direktorja, ki je tudi ustanovitelj, temveč šele, ko se takšen direktor vpiše v sodni register.

Obvezno zdravstveno zavarovanje tako velja za tistega ustanovitelja zavoda, ki hkrati opravlja v tem zavodu tudi funkcijo poslovodje in sicer  kot svoj edini ali glavni poklic. Definicijo edinega in glavnega poklica določajo Pravila. Šteje se, da oseba funkcijo poslovodne osebe opravlja kot svoj edini poklic, če to dejavnosti opravlja kot svojo samostojno dejavnost in če pri tem ni v delovnem razmerju (6. točka 2. člena Pravil). To pomeni, da se mora ustanovitelj, ki je tudi poslovodna oseba zavoda, obvezno zavarovati iz tega naslova če ni zaposlen kjer drugje. Nadalje se šteje, da oseba funkcijo poslovodne osebe opravlja kot svoj glavni poklic, če to dejavnosti opravlja kot svojo samostojno dejavnost in je ob tem v delovnem razmerju s krajšim delovnim časom od polnega (8. točka 2. člena Pravil). To pomeni, da se mora ustanovitelj, ki je tudi poslovodna oseba zavoda, obvezno zavarovati iz tega naslova, če je že zaposlen nekje drugje, a ne za polni delovni čas. Če je tako zaposlen npr. za štiri ali šest ur dnevno  se mora za preostanek časa do polnega delovnega časa obvezno zavarovati kot ustanovitelj, ki opravlja tudi poslovodno funkcijo.

Če združimo obe pravili glede opravljanja poslovodne funkcije kot edini ali kot glavni poklic lahko zaključimo sledeče: če je oseba že zaposlena v neki organizaciji ali v zavodu za polni delovni čas (in je torej zavarovana tam na podlagi delovnega razmerja), potem kot ustanovitelj in poslovodna oseba (direktor) ni (še enkrat) obvezno zdravstveno zavarovanja ter ji takšen položaj ustanovitelja in poslovodne osebe ne predstavlja dodatnih obveznosti. Če pa je v delovnem razmerju za krajši delovni čas, se bo za preostanek časa do polnege delovnega časa mogla obvezno zdravstveno zavarovati kot ustanovitelj in poslovodna oseba zavoda. Če ni zaposlena, se bo za polni delovni čas morala zavarovati kot ustanovitelj zavoda, ki je tudi poslovodna oseba. Opisana obvezna zavarovanja nastanejo ne glede na to, ali je ustanovitelj zavoda ali poslovodna oseba za svojo funkcijo plačana.

Poleg okoliščine, da je oseba že zaposlena za polni delovni čas, obveznost zdravstvenega zavarovanja za ustanovitelje zavodov, ki so tudi poslovodne osebe, ne nastane tudi v primerih, ko so osebe že obvezno zdravstveno zavarovane na kakšni drugi podlagi. Če je npr. oseba že zavarovana kot samostojni podjetnik, potem ostane obvezno zdravstveno zavarovana kot s.p. tudi, če postane ustanovitelj zavoda in poslovodna oseba. ZZVZZ in Pravila sicer izrecno ne urejajo prednostnega zavarovanja v smislu po kateri podlagi se mora oseba zavarovati, kadar pri njej obstaja več podlag za zavarovanje (npr. če je samostojni podjetnik in hkrati ustanovitelj in poslovodna oseba), tako da je v tem primeru potrebno analogno uporabiti pravila, ki veljajo za obvezno pokojninsko zavarovanje oziroma upoštevati vrsti red zavarovanj, kot jih našteva zakon. Takšno razlago nam je potrdilo tudi Ministrstvo za zdravje. 

V kolikor bi zavod imel več ustanoviteljev in bi imel tudi več poslovodnih oseb, bi takšna obveznost zavarovanja in plačevanja prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje veljala za vse tiste, ki niso zavarovani na kakšni drugi podlagi (npr. so zaposleni drugje, so samostojni podjetniki in podobno). Če bi imel zavod več ustanoviteljev, pa bi bil samo eden od njih tudi poslovodna oseba, bi takšna obveznost veljala samo za tega ustanovitelja.

Če je oseba ustanovitelj zavoda, ni pa hkrati tudi poslovodna oseba (direktor), potem ni obvezno zdravstveno zavarovana iz tega naslova. Če je oseba poslovodna oseba zavoda (direktor), ni pa njegov ustanovitelj, prav tako zgolj kot poslovodna oseba ni obvezno zdravstveni zavarovana iz tega naslova.
 
Obvezno zavarovanje za starševsko varstvo:
Na podlagi Zakona o starševskem varstvu in družinskim prejemkih - ZSDP-1 so zavarovanci za starševsko varstvo med drugim tudi ustanovitelji zavodov, ki so poslovodne osebe, če niso zavarovane na drugi podlagi (7. točka 8. člena ZSDP-1).Opredelitev obveznost je tako v tem primeru ista, kot velja za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Če je oseba tako že zaposlena v neki organizaciji ali v zavodu za polni delovni čas (in je torej zavarovana tam na podlagi delovnega razmerja) ali če ima ustanovljen s.p., potem kot ustanovitelj in poslovodna oseba (direktor) ni (še enkrat) obvezno zavarovana za starševsko varstvo ter ji takšen položaj ustanovitelja in poslovodne osebe ne predstavlja dodatnih obveznosti. V kolikor brezposelna oseba ustanovi zavod in je hkrati tudi poslovodna oseba v tem zavodu, bo zgolj na tej podlagi obvezno zavarovana za starševsko varstvo – in to ne glede na to, da iz tega naslova (kot ustanovitelj ali kot poslovodna oseba) ni plačana.

V kolikor bi zavod imel več ustanoviteljev in bi imel tudi več poslovodnih oseb, bi takšna obveznost zavarovanja in plačevanja prispevkov za starševsko varstvo veljala za vse tiste, ki niso zavarovani na kakšni drugi podlagi (npr. so zaposleni drugje, so samostojni podjetniki in podobno). Če bi imel zavod več ustanoviteljev, pa bi bil samo eden od njih tudi poslovodna oseba, bi takšna obveznost veljala samo za tega ustanovitelja.

Če je oseba ustanovitelj zavoda, ni pa hkrati tudi poslovodna oseba (direktor), potem ni obvezno zavarovana za starševsko varstvo iz tega naslova. Če je oseba poslovodna oseba zavoda (direktor), ni pa njegov ustanovitelj, prav tako zgolj kot poslovodna oseba ni obvezno zavarovana za starševsko varstvo iz tega naslova.
 
Obvezno zavarovanje za primer brezposelnosti
Na podlagi Zakona o urejanju trga dela – ZUTD se za primer brezposelnosti obvezno zavarujejo med drugim tudi poslovodne osebe v osebni družbi in enoosebni družbi z omejeno odgovornostjo ter zavodu (prvi odst. 54. člena ZUTD). Iz same določbe sicer ni povsem jasno razvidno ali se označba »enoosebni« nanaša tudi na zavode ali ne. Glede na namen zakonodajalca pri sprejemanju te določbe, pa jo je potrbno rolmačiti na način, da so za primer brezposelnosti obvezno zavarovane tiste poslovodne osebe zavodov, ki imajo le enega ustanovitelja in kadar je ta ustanovitelj hkrati tudi poslovodna oseba. Takšno tolmačenje nam je za zasebne zavode potrdilo tudi Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Oseba se ne zavaruje za primer brezposelnosti kot edini ustanovitelj zavoda in njegova poslovodna oseba (direktor), če istočasno izpolnjuje podlago za takšno zavarovanje na kakšni drugi podlagi, ki je v zakonu navedena pred to podlago (2. odst. 54. člena ZUTD). Takšne podlage so npr. zaposlitev za polni delovni čas, položaj samozaposlenega ali prejemanje nadomestilo plače od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. 

Če je oseba tako že zaposlena v neki organizaciji ali v zavodu za polni delovni čas (in je torej zavarovana tam na podlagi delovnega razmerja) ali če ima ustanovljen s.p., potem kot ustanovitelj in poslovodna oseba (direktor) ni (še enkrat) obvezno zavarovana za primer brezposelnosti, ter ji takšen položaj ustanovitelja in poslovodne osebe ne predstavlja dodatnih obveznosti. V kolikor brezposelna oseba ustanovi zavod in je tudi poslovodna oseba v tem zavodu, bo zgolj na tej podlagi obvezno zavarovana za brezposelnost – in to ne glede na to, da iz tega naslova (kot edini ustanovitelj ali kot poslovodna oseba) ni plačana.

Na tej točki je potrebno opozoriti, da pogoji za obvezno zavarovanje za primer brezposelnosti niso povsem enaki pogojem za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje –  tam namreč ni pogoja, da mora biti ustanovitelj samo eden. V kolikor ima tako zavod enega ustanovitelja, ki je hkrati poslovodna oseba, bo ta oseba iz tega naslova obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovana, obvezno zdravstveno zavarovana, obvezno zavarovana za starševsko varstvo in obvezno zavarovana za primer brezposelnosti. V kolikor pa ima zavoda dva ustanovitelja, od katerih je eden tudi poslovodna oseba, bo slednji iz tega naslova obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovan, obvezno zdravstveno zavarovan in obvezno zavarovan za starševsko varstvo, ne pa tudi za primer brezposelnosti, saj ne bo edini ustanovitelj v tem zavodu.

Če je oseba edini ustanovitelj zavoda, ni pa hkrati tudi poslovodna oseba (direktor), potem ni obvezno zavarovana za primer brezposelnosti iz tega naslova. Če je oseba poslovodna oseba zavoda (direktor), ni pa njegov ustanovitelj, prav tako zgolj kot poslovodna oseba ni obvezno zavarovana za primer brezposelnosti iz tega naslova.

Praktični primeri
Za ustanovitelja in poslovodno osebo je tako potrebno upoštevati več okoliščin, preden ugotovimo, katera obvezna zavarovanja veljajo zanj. Od izpolnjevanja teh pogojev je odvisna tudi zavarovalna podlaga, s katero se te osebe prijavijo v obvezna zavarovanja. Zgoraj navedeno lahko tako povzamemo v sledeče najpogostejše primere: 
 
Možnost A: Zavod ima enega ustanovitelja in eno poslovodno osebo:
Položaj ustanovitelja in poslovodne osebe (direktorja) Obvezna zavarovanja Šifra podlage zavarovanja (za prijavo v obvezna zavarovanja)
Ustanovitelj in poslovodna oseba je ista oseba Ustanovitelj (in poslovodna oseba) je obvezno zavarovan za pokojninsko in invalidsko varstvo, za zdravstveno varstvo, za starševsko varstvo in za primer brezposelnosti, v kolikor ni zavarovan že na kakšni drugi podlagi. 112
Ustanovitelj in poslovodna oseba ni ista oseba Ustanovitelj ni obvezno zavarovan. /
Poslovodna oseba ni obvezno zavarovana (ob predpostavki, da ni zaposlena kot direktor – potem je zavarovana kot delavec ali da dela direktorja ne opravlja na podlagi kakšne druge pogodbe, ki je sama lahko podlaga za zavarovana) /
 
Možnost B: Zavod ima dva ustanovitelja in eno poslovodno osebo
Položaj ustanovitelja in poslovodne osebe (direktorja) Obvezna zavarovanja Šifra podlage zavarovanja (za prijavo v obvezna zavarovanja)
Eden od ustanoviteljev je tudi poslovodna oseba Ustanovitelj, ki je poslovodna oseba, je obvezno zavarovan za pokojninsko in invalidsko varstvo, za zdravstveno varstvo in za starševsko varstvo. Ni pa obvezno zavarovan za primer brezposelnosti, saj zavod nima samo enega ustanovitelja. 040
Ustanovitelj, ki ni poslovodna oseba, ni obvezno zavarovana. /
Nobeden od ustanoviteljev ni tudi poslovodna oseba
 
Vsak od ustanoviteljev , ki ni tudi poslovodna oseba, ni obvezno zavarovan. /
Poslovodna oseba, ki ni ustanovitelj, ni obvezno zavarovana (ob predpostavki, da ni zaposlena kot direktor – potem je zavarovana kot delavec ali da dela direktorja ne opravlja na podlagi kakšne druge pogodbe, ki je sama lahko podlaga za zavarovana /
 
Možnost C: Zavod ima dva ustanovitelja in dve poslovodni osebi
Položaj ustanovitelja in poslovodne osebe (direktorja) Obvezna zavarovanja Šifra podlage zavarovanja (za prijavo v obvezna zavarovanja)
Oba ustanovitelja sta hkrati tudi poslovodni osebi Vsak od ustanoviteljev, ki je tudi poslovodna oseba, je obvezno zavarovan za pokojninsko in invalidsko varstvo, za zdravstveno varstvo in za starševsko varstvo. Ni pa obvezno zavarovan za primer brezposelnosti, saj zavod nima samo enega ustanovitelja. 040
Eden od ustanoviteljev je tudi poslovodna oseba Ustanovitelj, ki je poslovodna oseba, je obvezno zavarovan za pokojninsko in invalidsko varstvo, za zdravstveno varstvo in za starševsko varstvo. Ni pa obvezno zavarovan za primer brezposelnosti, saj zavod nima samo enega ustanovitelja. 040
Ustanoviteljev, ki ni poslovodna oseba, ni obvezno zavarovan. /
Nobeden od ustanoviteljev ni tudi poslovodna oseba
 
Vsak od ustanoviteljev , ki ni tudi poslovodna oseba, ni obvezno zavarovan. /
Poslovodna oseba, ki ni ustanovitelj, ni obvezno zavarovana (ob predpostavki, da ni zaposlena kot direktor – potem je zavarovana kot delavec ali da dela direktorja ne opravlja na podlagi kakšne druge pogodbe, ki je sama lahko podlaga za zavarovana /
 
Ob vseh omejenih kombinacijah naj še omenimo, da se za poslovodno osebo v zavodu praviloma šteje direktor, lahko pa tudi kakšen drug (individualni) poslovodni organ zavoda, če tako določa ustanovitveni akt zavoda ali njegov statut. Kot poslovodno osebo se ne šteje prokurista. Prokurist je namreč poslovni pooblaščenec in ne poslovodni organ,  ki bi se ga imenovalo po določenem postopku.

Zasebni zavod, v katerem ne pride do obveznosti plačevanja prispevkov za socialno varnosti bi tako bili zavodi:
 
  • kjer je ustanovitelj, ki je hkati direktor, že zaposlen za polni delovni čas kjer drugje ali ki ima ustanovljen s.p.,
  • kjer sta ustanovitelj in direktor različni osebi,
  • kjer je ustanovitelj upokojenec, direktor pa neka druga oseba (pri tem velja, da takšen položaj ne vpliva na status upokojenca in ne vpliva na pravico do prejemanja pokojnine - vse dokler upokojenec ni hkrati ustanovitelj in direktor).

Možno tudi je, da se oseba, ki je ustanovitelj in direktor zavoda v tem zavodu zaposli (npr. kot direktor) in je tako obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovana, obvezno zdravstveno zavarovana, obvezno zavarovana za starševsko varstvo in obvezno zavarovana za primer brezposelnosti kot delavec in ne kot ustanovitelj zavoda, ki je poslovodna oseba. Ta razlika je pomembna pri višini prispevkov, saj si kot delavec prispevke plačuje od svoje dejanske plače (ki je lahko tudi minimalna), v primeru, da prispevke plačuje kot ustanovitelj in direktor, pa se ti v vsakem primeru odmerijo od odstotka povprečne plače v Sloveniji (v letu 2014 še od minimalne plače) in to  ne glede na to koliko je oseba iz tega plačana oziroma tudi če ni. Več o višini prispevkov najdete na spletni strani DURS.
 
Sprememba ustanovitelja ali poslovodne osebe zasebnega zavoda
Oseba, ki ni edini ustanovitelj zavoda lahko iz takšnega položaja »izstopi« in s tem doseže, da ni več vpisan v sodni register kot ustanovitelj zavoda, kar lahko vpliva na na obveznost plačevanja prispevkov za socialno varnost. Prav tako je možno, da k ustanoviteljstvu "pristopi" nova oseba, ki se od tedaj naprej prav tako šteje kot ustanovitelj zavoda, čeprav je k zavodu pristopil šele po njegovem vpisu v sodni register.

Menjava ustanovitelja zavoda se običajno opravi s posebno pogodbo o prenosu pravic in obveznosti iz naslova ustanoviteljstva zavoda, s katero se »stari« in »novi« ustanovitelj dogovorita za prenos pravic in obveznosti iz naslova ustanoviteljstva od enega na drugega. Prenos je mogoč tudi na osebo, ki je že ustanovitelj zavoda. Za takšen prenos pravic in obveznosti (in torej za zamenjavo ustanoviteljev) se praviloma zahteva soglasje ostalih ustanoviteljev. Spremembo ustanovitelja se priglasi na sodnem registru na obrazcih SPR, ki so priloga Uredbe o sodnem registru).

Potrebne dokumente za spremembo edinega ustanovitelja zavoda in potrebne dokumente za spremembo direktorja kot poslovodne osebe si lahko samostojno izdelate tudi v naši spletni aplikaciji ePravnik.

Zavezanec za plačilo obveznih prispevkov
V kolikor je ustanovitelj, ki je poslovodna oseba, obvezno zavarovan za kakšnega od obveznih zavarovanj, to pomeni, da mora mesečno iz tega naslova plačevati obvezne prispevke. Pri tem je zavezanec za takšna plačila ta (fizična) oseba sama in ne zasebni zavod, katerega ustanovitelj in poslovodna oseba je.

To hkrati pomeni, da v kolikor se ti prispevki ne plačujejo, bo FURS za to obveznost terjal ustanovitelja, ki je poslovodne oseba zavoda (in lahko poseže po njegovem zasebnem premoženju) in ne od zavoda.

Ker je zavezanec za plačilo ustanovitelj, ki je poslovodna oseba, to hkrati tudi pomeni, da mora sam  FURS mesečno predložiti obračun prispevkov za socialno varnost do 15. v mesecu za pretekli mesec. Obračun se predloži na obrazcu OPSVL preko sistema eDavki.

Kljub temu, da je na podlagi zakona zavezanec za plačilo obveznih prispevkov fizična oseba, ki je ustanovitelj in poslovodna oseba je možno, da se ta oseba s posebno pogodbo z zavodom dogovori, da ji zavod plačuje obvezne prispevke, kot obliko plačila za njeno delo vodenja (poslovodenja) tega zavoda.

V kolikor tako poslovodna oseba želi, da mu obvezne prispevke plačuje zasebni zavod, lahko s tem zavodom sklene ustrezno pogodbo o poslovodenju. V njej se zaveže, da bo za zavod izvajala posle zastopanja, predstavljanja in drugo poslovodenje, glede na ustanovitveni akt in statut,  zavod pa se zaveže, da ji bo v zameno za to plačeval obvezne prispevke za socialno varnost. Seveda se lahko v takšni pogodbi poleg plačila prispevkov dogovori tudi izplačilo nadomestila za samo delo. Prav tako je v takšni pogodbi možno pooblastiti zavod, da v imenu ustanovitelja, ki je poslovodna oseba, zanj mesečne obračune prispevkov za socialno varnost (na obrazcu OPSVL), s čimer se breme plačevanja in poročanja na FURS  v celoti prenese na zavod.

Sklenitev takšne pogodbe sicer ne vpliva na (zakonsko) obveznost plačevanja obveznih prispevkov s strani ustanovitelja, ki je poslovodna oseba. V kolikor zavod teh prispevkov ne plača, je takšno plačevanje v razmerju do FURS še vedno (in kljub pogodbi o poslovodenju) obveznost ustanovitelja in poslovodne osebe kot fizične osebe.

Takšna obveznost plačila, ki izhaja iz pogodbe o poslovodenju lahko zavod uveljavlja kot svoj upravičen strošek pri poslovanju, s čimer si lahko zniža davčno osnovo za odmero davka od dohodkov pravnih oseb ob dodatnem pogoju, da so ti odhodki (torej plačilo poslovodni osebi za njegovo poslovodenje) dejansko potrebni za pridobitev obdavčljivih prihodkov.

Po drugi strani pa velja opozoriti, da se takšno plačevanje obveznih prispevkov ustanovitelju zavoda,  ki je poslovodna oseba,  v davčnem smislu šteje kot dohodek iz delovnega razmerja (1. točka drugega odst. 37. člena Zakona o dohodnini – ZDoh-2), kar pomeni, da mora zavod od njih obračunati davčni odtegljaj, enako kot če bi šlo za običajno plačilo za poslovodenje. Prejemniku (poslovodni osebi) se znesek tako plačanih prispevkov všteva v njegovo davčno osnovo za dohodnino, četudi teh sredstev ni nikoli dobil nakazanih na svoj TRR, ampak jih je zanj plačal zavod.
 
Sprememba zakonodaje
Opisani pogoji za vključitev v obvezna zavarovanja pogosto zasebne zavode enačijo z gospodarskimi subjekti in ne upoštevajo, da zavodi niso ustanovljeni za namene pridobivanja dobička. Ker so takšne obveznosti zelo obremenjujoče tako za ustanovitelje, kot posledično za zavode, je CNVOS že leta 2010 dosegel, da se ustanovitelje in zastopnike neprofitnih zasebnih zavodov izloči iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki predstavlja tudi največje finančno breme, a je bil predlog novega pokojninskega zakona, ki je to rešitev vseboval, nato zavrnjen na referendumu (več o tem tukaj). Ob ponovnem sprejemanju pokojninske reforme je CNVOS isto dosegel tudi v letu 2012 (pripravljen predlog zakona je na voljo tukaj), a je vladajoča kolacija v tretji obravnavi zakona v Državnem zboru ob urejanju zavarovanja za delničarje ponovno uvedla tudi obvezna zavarovanja za zavode (amandma in rezultati glasovanja so na voljo tukaj). Vsekakor si bomo tudi v nadaljevanju prizadevali, da se tovrstna obvezna zavarovanja upoštevajo specifične lastnosti zasebnih zavodov kot nevladnih organizacij in jih tako ne bi bilo.
Neprofitna pravna pomoč za društva, zavode, ustanove in socialna podjetja. Pomaga vam visoko strokovna, za vprašanja nevladnega sektorja specializirana pravna služba CNVOS. VEČ ...
Nazaj
Ta spletna stran uporablja piškotke. Prikaži podrobnosti
Dovolim piškotke