NVO sektor: DEJSTVA IN ŠTEVILKE

Razdelek Dejstva in številke zajema nekatere najpomembnejše statistične podatke o več kot 25.000 slovenskih nevladnih organizacijah, med drugim podatke o njihovih prihodkih, o oblikah, v katerih so organizirane, o številu zaposlenih, o uspešnosti pri pridobivanju javnih sredstev in drugo. Posebno pozornost namenjamo mednarodno primerljivim kazalnikom razvoja nevladnih organizacij, s pomočjo katerih skozi daljša časovna obdobja spremljamo razvoj sektorja.1

Ključni podatki o številu NVO, prihodkih in zaposlenih so sumarno predstavljeni v povzetku. Podrobneje, skupaj s primerjavami od 2009 naprej, indeksi rasti in grafičnimi prikazi, pa v posameznih podrazdelkih. Podatke o številu NVO osvežujemo mesečno, na zadnji dan v mesecu. Ostali podatki so na voljo samo za predhodna leta, saj so pridobljeni iz letnih poročil NVO in iz podatkov o javnih transakcijah, ki jih vodi državna zakladnica. Osveženi so enkrat letno, praviloma septembra, ko AJPES pripravi zbirne podatke iz letnih poročil.  Podatki se lahko spremenijo tudi za nazaj v primeru, da pride do sprememb podatkov pri virih, na katerih temeljijo prikazani podatki. Več o sami metodologiji zbiranja podatkov najdete tukaj.

POVZETEK
 
SPLOŠNI PODATKI O NVO
  1
  2
  3
  4 Odhodki NVO
 
KAZALNIKI RAZVOJA NVO
  5
  6
  7 Delež prihodkov iz javnih sredstev

JAVNO FINANCIRANJE NVO
  8 Javno financiranje - zbirni podatki
  9 Javno financiranje s strani ministrstev
 10 Javno financiranje s strani občin
 11 Financiranje s strani javnih podjetij

DONACIJE
11 Donacije iz 0,5 dohodnine
12 Donacije pravnih oseb

1 Slovenska zakonodaja zaenkrat še ne pozna definicije nevladne organizacije, v praksi pa pod tem pojmom praviloma razumemo pravne osebe zasebnega prava, ki niso ustanovljene z namenom ustvarjanja dobička, temveč za ukvarjanje z vsebinami na področjih, kot so kultura, šport, socialno varstvo, varstvo invalidov, varstvo potrošnikov, varstvo pred nesrečami, razvoj turizma, varstvo človekovih pravic in druge. Značilnost nevladnih organizacij je tudi ta, da v kolikor pri svojem delu ustvarijo presežek prihodkov nad odhodki, ga ne delijo med svoje člane ali ustanovitelje, temveč ga porabijo izključno za razvoj ali opravljanje svoje osnovne dejavnosti. Vse opisane pogoje praviloma izpolnjujejo društva, zveze društev, mladinski sveti, (zasebni) zavodi in ustanove, ki jih zato v podatkih tudi zajemamo.

Pojma nevladna organizacije ne smemo zamenjati s pojmom civilnodružbena organizacija. Civilna družba je namreč precej širši pojem in poleg nevladnih organizacij zajema tudi sindikate, verske skupnosti, civilne iniciative in podobno. Razmerje med nevladnimi organizacijami in civilnodružbenimi organizacijami lahko ponazorimo tudi s sledečo sliko:
Ta spletna stran uporablja piškotke. Prikaži podrobnosti
Dovolim piškotke