Pravica zahtevati povračilo nadomestila plače zastara v treh letih. Zastaralni rok začne teči od 19. dne v mesecu po preteku meseca, v katerem je bil delavec začasno zadržan od dela. Če ste nadomestilo plače izplačali pred tem dnem, začne zastaralni rok teči naslednji dan po izplačilu nadomestila plače.
Objavljeno: 23. 11. 2020
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je na svoji spletni strani objavil poziv, da vsi vlagatelji zahtevkov za refundacijo do vključno 31. decembra 2020 vlagajo ločene zahtevke za refundacijo nadomestila plače za razlog 08-izolacija. Tako prosijo vse vlagatelje, da naj vlagajo zahtevke za refundacijo tako, da bodo obračuni za razlog 08–izolacija na enem zahtevku, obračuni za druge razloge zadržanosti od dela pa na drugem, ločenem zahtevku.
Takšen način vlaganja zahtevkov je potreben zaradi vzpostavitve ločenega sistema financiranja zadržanosti od dela zaradi izolacije.
Pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije so pripravili pregled trenutnih situacij možnih odsotnosti z dela in možnosti refundacije oziroma sofinanciranja izplačila nadomestil. Pregled situacij je dostopen tukaj.
Objavljeno: 26. 10. 2020, posodobljeno: 12. 11. 2020
Ministrstvo za zdravje je v času razglasitve epidemije že v oktobru pripravilo poseben protokol, na podlagi katerega morate takoj, ko izveste, da je vaš delavec okužen z novim koronavirusom, opraviti poizvedbo o njegovih visoko rizičnih stikih v organizaciji. Po novih usmeritvah pa sedaj velja, da seznam delavcev, ki predstavljajo visoko rizični stik, če je le mogoče, določite skupaj s pogodbenim specialistom medicine dela. Tako po na novo pripravljenem protokolu Ministrstva za zdravje, sodelovanje s specialisti medicine dela ni več nujno potrebno, je pa priporočljivo. Delavcem, ki so prepoznani kot visoko rizični stiki, morate posredovati Navodila NIJZ za karanteno na domu. Če vam delovni proces to omogoča, jim lahko odredite delo na domu oziroma organizirate delo tako, da ne bo možen nikakršen prenos morebitne okužbe. Delo na domu lahko delavcem odredite v okviru njihovih delovnih nalog.
Objavljeno: 19. 10. 2020
Zaposleni so lahko od 24. oktobra 2020 zaradi bolezni odsotni od dela brez potrdila o upravičenosti zadržanosti od dela, ki ga izda zdravnik. Brez potrdila so lahko odsotni največ tri zaporedne delovne dni v kosu, in sicer največ enkrat v posameznem koledarskem letu.
Delavci morajo svojega delodajalca pisno ali elektronsko o tem obvestiti, in sicer prvi dan svoje odsotnosti. V času odsotnosti delavec ne sme opravljati pridobitne dejavnosti ali se gibati izven kraja svojega bivanja.
V primeru, da bo delavec odsoten zaradi bolezni več kot tri zaporedne dni, se šteje, da delavec pravice do kratkotrajne odsotnosti ni izkoristil. Če pa je delavec odsoten le dva dni, se šteje, da je bila ta pravica izkoriščena v celoti.
Delavec je za čas kratkotrajne odsotnosti upravičen do 80 odstotkov svoje plače v preteklem mesecu za polni delovni čas.
Nadomestilo plače mu obračunate in izplačate kot v primeru ostalih nadomestil, Zavod za zdravstveno zavarovanje RS pa vam bo celotno izplačilo povrnil na podlagi elektronske vloge, ki jo morate vložiti najkasneje do 31. marca 2021 (razen, če bo Vlada RS ukrep podaljšala).
Ukrep kratkotrajne odsotnosti velja do 31. decembra 2020, Vlada RS pa ga lahko s sklepom podaljša do 30. junija 2021.
Objavljeno: 3. 4. 2020, nazadnje posodobljeno: 6. 1. 2021
Delavec vas mora o vseh bistvenih okoliščinah, ki vplivajo na njegovo delo ali odsotnost z dela redno obveščati. To pomeni, da vas mora takoj obvestiti, če mu Ministrstvo za zdravje z odločbo odredi karanteno. Delavec je tudi v tem primeru upravičen do plače oziroma nadomestila plače. To velja tudi, če ste mu pred tem odredili začasno čakanje na delo ali pa delo na domu.