delavec ne more opravljati dela, ker nima varstva za otroke ali prevoza na delo

FAQ

KAKO POSTOPATI?

Zaprtje šol in vrtcev zaradi širjenja koronavirusa lahko pomeni okoliščino, ki predstavlja višjo silo, zaradi katere delavec ne more opravljati dela, če zato ne more zagotoviti drugega varstva za otroka

Razlogi višje sile morajo biti takšni, da delavcu dejansko onemogočajo opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi. Zato ne zadošča, da se delavec zgolj na splošno sklicuje na epidemijo ali na zaprtje vrtcev ali šol, pač pa mora konkretno izkazati, da zaradi teh okoliščin dela ne more opravljati. Naloga nevladne organizacije pa je, da presodi, ali so individualne okoliščine delavca res takšne, da opravičujejo njegovo odsotnost z dela.

Delavec vas mora o nezmožnosti opravljanja dela obvestiti. Priporočamo, da to stori pisno. 

Presodite, ali gre za utemeljeno odsotnost zaradi višje sile. Po potrebi delavca pozovite, da svoje konkretne okoliščine podrobneje pojasni, saj sicer o upravičenosti ne morete odločiti.

Pri presojanju nezmožnosti opravljanja dela zaradi zaprtja vrtcev in osnovnih šol upoštevajte:

  • starost otroka, ki potrebuje varstvo, 
  • ali obstaja možnost drugačne razporeditve delovnega časa,
  • ali lahko varstvo zagotovi drug starš oziroma je zagotovljeno drugo ustrezno varstvo. 

Če otrok obiskuje peti ali višji razred osnovne šole, lahko že pričakujemo, da varstva ne potrebuje.

Lastno izjavo delavca o nezmožnosti opravljanja dela za vašo NVO, usklajeno z ZIUZEOP, si lahko izdelate v aplikaciji e-pravnik ali uporabite vzorec v word dokumentu. Izjava, ki se je uporabljala pred 11. 4. 2020, je prav tako na voljo v aplikaciji e-pravnik, kot tudi vzorec v word dokumentu.

Na podlagi pridobljene izjave delavcu potrdite njegovo odsotnost z dela (pisno, na njegov službeni elektronski naslov oziroma elektronski naslov, ki vam ga je posredoval za namen obveščanja). Svetujemo vam, da delavcu naložite, da vas mora o spremenjenih okoliščinah takoj obvestiti in se vrniti na delo takoj naslednji dan po koncu višje sile (torej tudi v primeru, ko na primer zagotovi drugo varstvo za svojega otroka).

Da, vendar mora izkazati, da so okoliščine neizogibne in takšne, da mu onemogočajo opravljanje dela (glej prvi dve vprašanji).

 

DRŽAVNO POVRAČILO NADOMESTIL (ukrep veljal do 31. 5.)

Ne glede na to, ali boste uveljavljali državno povračilo izplačanega nadomestila delavcu, delavcu od 13. 3 .2020 do 31. 5. 2020 (oziroma do 30. 6. 2020, če bo epidemija še trajala) pripada nadomestilo v višini 80 odstotkov povprečne  mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev. Nadomestilo pri tem ne sme biti nižje od minimalne plače (940, 58 evrov bruto). Če ste nadomestilo za mesec marec že izplačali in je bilo to nižje, je po uveljavitvi ZIUZEOP treba narediti poračun.

Po splošnih pravilih (izven časa epidemije) sicer pripada delavcu, ki ne dela zaradi višje sile, nadomestilo v višini 50 % plače delavca, vendar  ne manj kot 70 % minimalne plače (trenutno je minimalna plača 904,58 EUR, to pomeni, da je nadomestilo vsaj 658,41 EUR bruto).

Da, državni zbor je 3. 4. 2020 sprejel Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo, ki ureja tudi možnost državnega povračila nadomestil plač zaposlenim v nevladnih organizacijah (NVO), tudi za primer, ko delavec ne more opravljati dela, ker zaradi zaprtja šol ne more zagotoviti varstva otrok. 

Zakon je bil v Uradnem listu objavljen 10. 4. 2020, dan za tem pa je stopil v veljavo. Od 11. 4. 2020 je tako mogoče vložiti vlogo za uveljavljanje pravice do povračila.

Pravico do povračila nadomestila je mogoče uveljavljati za izplačana nadomestila delavcu, ki dela ne more opravljati zaradi višje sile (npr. nima varstva otrok ali prevoza na delo) v obdobju med 13. marcem in 31. majem 2020, z možnostjo podaljšanja na junij 2020, če epidemija do 15. maja ne bo preklicana.

Prvi pogoj za upravičenost do nadomestila je, da je delavec dejansko upravičeno odsoten z dela zaradi višje sile, o čemer je treba predložiti dokazila. NVO mora izpolnjevati tudi pogoje glede upada prihodkov, imeti izpolnjene davčne obveznosti ter izpolnjevati pogoje po pravilih o državnih pomočeh (podrobneje v vprašanjih spodaj).

Delavec vas mora o nezmožnosti opravljanja dela obvestiti, zaradi dokazovanja naj bo izjava o tem pisna. Iz izjave delavca mora izhajati, da v njegovem konkretnem primeru res ne more opravljati dela, kar pomeni, da morate imeti dovolj podroben opis okoliščin in dokazila, da delavec res ne more opravljati dela, na primer:

  • o tem, da glede na kraj, iz katerega se je vozil na delo, ni na delo več možno priti z javnim prevozom, sam pa nima lastnega avtomobila oziroma vozniškega izpita;
  • izjavo starša, da ne more zagotoviti ustreznega varstva za svojega otroka in drugi starš zaradi svojih delovnih obveznosti ne more varovati otroka …

Do povračila nadomestil plač je upravičena NVO, ki oceni, da bodo njeni prihodki v 2020 več kot 10 % nižji, kot so bili v 2019. To velja za NVO, ki so poslovale celotno leto 2019. Za NVO, ki so bile ustanovljene šele leta 2019 ali 2020, je izračun drugačen. Izjema velja za humanitarne in invalidske organizacije, ki jim tega pogoja ni treba izpolnjevati. 

NVO, ki je bila ustanovljena v 2019, je upravičena do povračila, če oceni, da bodo njeni povprečni mesečni prihodki v 2020 zaradi epidemije nižji za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v 2019.

NVO, ki je bila ustanovljena v 2020 (sploh ni poslovala v 2019), je upravičena do povračila, če oceni, da bodo njeni povprečni mesečni prihodki v 2020 zaradi epidemije nižji za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v 2020 do 12. marca 2020.

ZIUZEOP je sprva določal nekoliko drugačne pogoje glede prihodkov: upoštevali so se prihodki v polletju v 2019 in 2020, upad prihodkov pa je moral biti višji (25% ali 50%). Te pogoji so bili z novelo ZIUZEOP-A, ki velja od 1. maja, odpravljeni in ne veljajo več, pač pa veljajo zgoraj opisani pogoji (upad prihodkov za 10 %), ki uporabljajo za nazaj in torej za vse vloge.

V izračun upada prihodkov se po stališču Slovenskega inštituta za revizijo štejejo čisti  prihodki od prodaje. To so tisti prihodki, ki jih imate zabeležene v letnem poročilu, v obrazcu Podatki iz izkaza poslovnega izida na postavki AOP 110 - A Čisti prihodki od prodaje. Gre torej za prihodke od prodaje blaga in storitev (prihodki iz pridobitne dejavnosti). Sem ne sodijo na primer članarine ali donacije. 

Pri tem je treba biti pozoren: prihodki v nekem obdobju niso nujno enaki prilivom in nakazilom. Na primer, sredstva, ki jih NVO prejme od financerja za projekt, izveden denimo v obdobju od julija do novembra 2019, so prihodek tega obdobja (julij-november 2019), tudi če je izplačilo financer nakazal npr. v januarju ali februarju 2020. 

Zgolj opozarjamo, da naknadno knjiženje prihodkov za nazaj lahko vpliva tudi na druge obveznosti – višina prihodkov po posameznih mesecih ali obdobjih se npr. upošteva pri obračunu DDV (ki se obračuna glede na prihodke in ne nujno glede na izstavljene račune), zato so v primeru naknadnih popravkov prihodkov lahko potrebni tudi popravki obračuna DDV, če je NVO zavezanec za DDV.

Nadaljnji pogoji za upravičenost povračila nadomestila plače so:

  • NVO ima izpolnjene obvezne dajatve in druge denarne nedavčne obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo in ki jih pobira FURS in
  • NVO ima na dan vložitve vloge za povračilo nadomestil plačane vse zapadle obveznosti do FURS in
  • NVO ima na dan vložitve vloge za povračilo nadomestil predložene vse obračune davkov in obveznih prispevkov za dohodke iz delovnega razmerja za zadnjih pet let (na FURS oddane vse REK-1 obrazce) in
  • nad NVO ni uveden postopek stečaja.

Povračilo nadomestil plač, kot tudi oprostitev plačila obveznih prispevkov, pomenita državno pomoč, ki je urejena tudi na ravni EU, saj pomeni državni poseg v sicer prost trg. Evropska komisija je zaradi epidemije določila posebna pravila državne pomoči, novela ZIUZEOP-A pa je zaradi tega določila še dodatne pogoje in sicer:

  • na dan 31. 12. 2019 niste bili t. i. podjetje v težavah, kar pomeni predvsem, da niste bili v stečajnem ali likvidacijskem postopku, v postopku prisilne poravnave in tudi niste izpolnjevali  pogojev za začetek takšnega postopka na podlagi predloga upnikov, da vaša izguba v zadnjem letnem poročilu, ko jo odštejemo od rezerv in lastnih sredstev organizacije, ne presega polovice vpisanega osnovnega kapitala, itd.
  • skupni znesek pomoči ne sme preseči 800.000 eurov na (120.000 eurov v sektorju ribištva in akvakulture oziroma ali 100.000 eurov na področju primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov)
  • zgornji znesek velja kot skupna omejitev tako za državno pomoč po ZIUZEOP, kot tudi za morebitna druga javna sredstva, ki so namenjena kritju istih stroškov.

Država v času epidemije povrne celotno nadomestilo plače, ki ga NVO izplača delavcu, ki ne dela zaradi višje sile, razen če je ta znesek višji od povprečne mesečne plače v državi za leto 2019, preračunane na mesec (1.753,57 EUR). Če nadomestilo, ki pripada delavcu, znaša več kot povprečna mesečna plača, potem se delodajalcu povrne omenjeni znesek mesečne plače, razliko pa krije delodajalec.

Če NVO pripade pravica do povračila nadomestil plač delavcev, ki ne delajo zaradi višje sile, je za takšne delavce oproščena tudi plačila obveznih prispevkov za vsa socialna zavarovanja. Oprostitev velja za ves čas delavčeve dejanske odsotnosti z dela zaradi višje sile med 13. marcem in 31. majem 2020, z možnostjo podaljšanja na junij 2020, če epidemija do 15. maja ne bo preklicana.

Oprostitev velja samo do višine prispevkov, ki se obračunajo od povprečne mesečne plače za 2019 (1753,57 EUR). Če delavcu pripada višje nadomestilo, je NVO oproščena plačila prispevkov samo do tega zneska, prispevke od razlike nad tem zneskom pa krije sama.

Državno povračilo nadomestila za plače delavcev ni avtomatično, pač pa je treba zanj zaprositi. To je mogoče od 11. aprila, ko je nov interventni zakon stopil v veljavo. Vlogo je mogoče vložiti v elektronski obliki na Portalu za delodajalce pri Zavodu Republike Slovenija za zaposlovanje, in sicer v osmih dneh, odkar delavec ne more delati zaradi višje sile.

Če delavec zaradi višje sile ni delal že pred uveljavitvijo novele interventnega zakona (tj. pred 1. majem 2020), je treba vlogo po novem vložiti v osmih dneh od uveljavitve novele zakona, tj. do 9. maja. To pomeni med drugim, da lahko vlogo lahko ponovno, za celotno obdobje po 13. marcu, ko delavec zaradi višje sile ni delala, vloži tudi NVO, ki ni prej vloge ni vložila, oziroma NVO, ki prej ni izpolnjevala pogojev za povračilo, jih pa izpolnjuje sedaj in po novem zakonu.

Če se vlogo že oddali, je ni treba ponovno.

Za vlogo je na Portalu za delodajalce pripravljen obrazec v elektronski obliki, ki mu morate priložiti:

  • izjavo, da delavci dela ne opravljajo zaradi višje sile, ki je posledica zaprtja vrtcev in šol IN drugih objektivnih razlogov (npr. nezmožnost zagotovite varstva kako drugače) ali nezmožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej s sosednjimi državami in zato prejemajo nadomestilo plače in
  • dokazila delavcev o upravičeni odsotnosti (npr. da glede na kraj, iz katerega se je vozil na delo, ni na delo več možno priti z javnim prevozom, sam pa nima lastnega avtomobila oziroma vozniškega izpita; izjavo starša, da ne more zagotoviti ustreznega varstva za svojega otroka in drugi starš zaradi svojih delovnih obveznosti ne more varovati otroka …).

V primeru, da z vlogo uveljavljate pravico do povračila nadomestila za delavca, katerega zaposlitev je že sofinancirana iz proračuna v okviru posebnega programa, boste morali v vlogi sporočiti tudi podatek o deležu sofinanciranja iz državnega proračuna v letu 2019, če NVO uveljavlja pravico do povračila nadomestila za delavca, katerega zaposlitev je že sofinancirana iz proračuna v okviru posebnega programa. Sem sodijo npr. programi javnih del, zaposlitve v okviru aktivne politike zaposlovanja in podobnih ukrepov Zavoda RS za zaposlovanje, ne pa sofinanciranje plač v okviru javnih razpisov ministrstev ali občin za izvajanje dejavnosti NVO.

Če boste pravočasno vložili popolno vlogo na Zavod RS za zaposlovanje (ZRSZ) in nato prejeli sklep o povračilu izplačanih nadomestil plače (ZRSZ ima za izdajo sklepa na voljo osem dni) ter na dan 28. 4. 2020 imeli oddan i-REK, lahko prvo nakazilo pričakujete 11. maja (povračilo izplačila nadomestila za mesec marec). ZRSZ bo podatke za povračilo nadomestil plač preverjal na podlagi REK obrazcev in sicer na dan:

  • 28. 4. 2020 za izplačila povračil na dan  11. 5. 2020,
  • 29. 5. 2020 za izplačila povračil na dan  10. 6. 2020 ter
  • 29. 6. 2020 za izplačila povračil na dan  10. 7. 2020.

V primeru, da REK obrazcev za marec 2020 še niste uspeli oddati, je bil rok za oddajo podaljšan do 15. 5. 2020. A v tem primeru lahko prvo izplačilo povračila pričakujete šele v juniju.

Prva obveznost je, da delavcu izplačujete nadomestila za čas, ko dela ne more opravljati zaradi višje sile, kot jih določa zakon (ZIUZEOP). 

Če delavcu preneha upravičenost do  odsotnosti z dela zaradi višje sile (npr. pridobi možnost varstva otrok, znova je vzpostavljen javni potniški promet), morate o tem takoj obvestiti Zavod RS za zaposlovanje. 

Po potrebi boste morali ZRSZ omogočiti administrativni in finančni nadzor nad izpolnjevanjem pogodbenih obveznosti in tudi omogočiti pregled v svojih prostorih (to lahko vključuje vpogled v računalniške programe, listine in postopke v zvezi s prejetimi sredstvi in izpolnjevanjem svojih obveznosti).

Na zahtevo morate Zavodu RS za zaposlovanje posredovati tudi pisna dokazila in listine, iz katerih bo  razviden način uveljavljanja pravic po ZIUZEOP.

V letu 2020 prav tako ne smete izplačevati dela plače za poslovno uspešnost oziroma nagrade poslovodstvu. V primeru takšnega izplačila morate o tem obvestiti FURS, prejeto državno pomoč (nadomestila plač in oprostitev plačila obveznih prispevkov) pa vrniti skupaj z obrestmi.

 

Video nasvet

Članki