ukrepi iz »anti-korona zakona«

FAQ

 DELNO SUBVENCIONIRANJE SKRAJŠANJA POLNEGA DELOVNEGA ČASA

Gre za ukrep najnovejšega protikoronskega interventnega zakona (ZIUOOPE), ki delodajalcu v obdobju med 1. junijem in 31. decembrom 2020 omogoča, delavcu, ki ima pogodbo sklenjeno za polni delovni čas (40 ur na teden), odredi delo s skrajšanim delovnim časom, če mu zaradi posledic epidemije in iz poslovnih razlogov ne more zagotavljati dela v polnem obsegu. Delodajalec lahko delavcu skrajša delovni čas za do 20 ur na teden, 20 ur pa mu mora zagotavljati delo.

Ne, na delo s skrajšanim delovnim časom ne morete napotiti delavca, ki je upravičen do dela s krajšim delovnim časom na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu.

Najprej določite obseg dela s skrajšanim delovnim časom (na primer 35 ur na teden), število zaposlenih (na primer 2 delavca od skupno 4), ki jim boste takšno delo odredili in čas trajanja dela s skrajšanim delovnim časom (na primer do 31. 12. 2020 oziroma do preklica). Delavec ne sme biti na čakanju manj kot 5 ur na teden (torej maksimalni obseg dela je 35 ur na teden).

Ker v NVO praviloma ni reprezentativnih sindikatov, je treba delavce nato obvestiti o tem, da se bo odredilo delo s skrajšanim delovnim časom, v kakšnem obsegu in koliko delavce. Delavce se obvesti na pri vas običajen način (na primer na sestanku, z obvestilom na oglasni deski, ipd.).

Pripravite pisno odredbo, s katero delavcu odredite delo s skrajšanim delovnim časom. Odredbo naj sprejme oseba, ki je pooblaščena za sklepanje pogodb o zaposlitvi.

Najkasneje v roku 3 delovnih dni od odreditve dela s skrajšanim delovnim časom morate Zavodu RS za zaposlovanje sporočiti, da je bilo delavcu odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom. To morajo storiti tudi NVO, ki za subvencijo ne bodo zaprosile. To naredite tako, da obvestilo pošljete po elektronski pošti na naslov: obvestilacas@ess.gov.si. Obvestilo naj vsebuje  naziv NVO in matično številko, število delavcev, ki ste  jim odredili delo s skrajšanim delovnim časom, in datum odreditve takšnega dela. Dokazilo o poslanem obvestilu je obvezna priloga k vlogi za dodelitev subvencije. Lastno obvestilo odreditvi dela s skrajšanim delovnim časom si lahko izdelate v e-pravniku ali uporabite vzorec v word dokumentu.

Pisna odredba naj vsebuje vsaj (lastno odredbo o skrajšanjem delovnega časa si lahko izdelate v e-pravniku ali uporabite vzorec v word dokumentu):

  • obseg skrajšanega delovnega časa. Ta ne sme biti krajši od polovice polnega delovnega časa. Na primer določite, da delavcu odrejate skrajšani delovni čas 35 ur na teden, hkrati pa ga za čas 5 ur na teden napotujete na začasno čakanje na delo doma.
  • čas trajanja dela s skrajšanim delovnim časom. Na primer določite, da bo delavec delo s skrajšanim delovnim časom opravljal od 15. junija do preklica oziroma do 31. decembra 2020.
  • razporeditev delovnega časa ali način razporeditve delovnega časa. Na primer določite, da bo delavec delo opravljal vsak dan od 7.00 do 14.00 (v primeru, da ste določili 35 urni delovnik).
  • čas trajanja odmora med delom. Čas trajanja odmora določite sorazmerno glede na dolžino delovnega časa, ki ga delavec opravi na dan, ko dela.
  • višino povračila stroškov v zvezi z delom. Delavec je upravičen do povračila stroškov v zvezi z delom kot je določeno v ZDR-1.
  • možnost in način poziva delavcu, da delo ponovno opravlja s polnim delovnim časom. Delodajalec lahko delavca kadarkoli pozove, da začne opravljati delo s polnim delovnim časom. Na primer določite, da boste delavca o začetku opravljanja dela s polnim delovnim časom obvestili pisno, na njegov elektronski naslov, najmanj en dan pred začetkom.
  • višino nadomestila plače. Delavec je za čas, ko ne bo delal, upravičen do nadomestila plače.

Da, NVO, ki ima več delavcev, lahko uporabi oba ukrepa - enim odredi čakanje na domu, drugim pa skrajšan delovni čas.

Delavcu za čas, ko dejansko dela, pripada plača (sorazmerni del plače izračunamo glede na njegovo dejansko prisotnost na delu). Za preostali čas (ko ne dela oziroma je na čakanju) mu pripada nadomestilo plače v višini 80 % njegove povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti.

Če delavec v obdobju zaposlitve v zadnjih treh mesecih ni delal in je za ves čas prejemal nadomestilo plače, je osnova za nadomestilo enaka osnovi za nadomestilo plače v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v celotnem obdobju zadnjih treh mesecev ni prejel niti ene mesečne plače, mu pripada nadomestilo plače v višini osnovne plače, določene v pogodbi o zaposlitvi. Višina nadomestila plače ne sme presegati višine plače, ki bi jo delavec prejel, če bi delal.

Delavcu, ki mu odredimo skrajšan delovni čas, pripada letni dopust v polnem trajanju in tudi polni regres. Kljub odreditvi dela za skrajšan delovni čas ostaja namreč delavec vključen v socialna zavarovanja v polnem obsegu (za polni delovni čas).

Delavec, ki ste mu odredili delo s skrajšanim delovnim časom, ohrani vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, kot da bi delal polni delovni čas, z nekaj izjemami:

  • za čas, ko je napoten na čakanje na delo, prejema nadomestilo plače,
  • do odmora med delom je delavec upravičen sorazmerno s časom, prebitim na delu. Čas trajanja odmora določite sorazmerno glede na dolžino delovnega časa, ki ga delavec opravi na dan, ko dela. Velja, da če je njegov delovni čas krajši kot štiri ure na dan, nima pravice do odmora,

do povračila stroškov za malico je delavec upravičen le, če dela vsaj štiri ure na dan. Delavci, ki so zaposleni v invalidskih in humanitarnih organizacijah, so do povračila stroškov za malico upravičeni le, če delajo več kot štiri ure na dan.

Država delodajalcu, ki izpolnjuje pogoje, dodeli subvencijo glede na število ur, ko delavec dela oziroma je na čakanju.

Subvencija je določena v nominalnem znesku in ni odvisna od plače delavca ampak le od obsega skrajšanja delovnega časa.

Število ur, ko je delavec na delu Višina subvencije
20 do 24 ur tedensko 448 evrov
25 do 29 ur tedensko 336 evrov
30 do 34 tedensko 224 evrov
35 ur tedensko 112 evrov

Pravico do subvencije lahko uveljavlja nevladna organizacija, ki :

  • je bila v Poslovni register Slovenije vpisana pred 13. marcem 2020,
  • zaposluje delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas in
  • po njeni oceni najmanj 10 % delavcem mesečno ne more zagotavljati najmanj 90 % dela.

NVO mora pri Zavodu RS za zaposlovanje vložiti vlogo v 15 dneh po odreditvi skrajšanega delovnega časa.

NVO ima sledeče obveznosti:

  • Najkasneje v roku 3 delovnih dni od odreditve dela s skrajšanim delovnim časom morate Zavodu RS za zaposlovanje sporočiti, da je bilo delavcu odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom.
  • Dosledno vodite evidenco o izrabi delovnega časa delavca, ki mu odredite delo s skrajšanim delovnim časom. Iz nje mora biti razviden čas prihoda in odhoda z dela. Čas prihoda in odhoda z dela morate vpisati v evidenco o izrabi delovnega časa ob dejanskem prihodu in odhodu delavca z dela. Torej ne oboje šele na koncu delavnika.
  • V obdobju prejemanja subvencije in še mesec dni po tem obdobju ne smete začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki ste jim odredili delo s skrajšanim delovnim časom, ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred 13. marcem 2020 in delodajalec za te delavce ni uveljavil subvencije po zakonu ZIUOOPE ali ZIUZEOP.
  • V obdobju prejemanja subvencije ne smete odrejati nadurnega dela, neenakomerno razporediti ali začasno prerazporediti delovnega časa, če to delo lahko opravite z delavci, ki jim je odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom.
  • V obdobju prejemanja subvencije morate delavcem, ki ste jim odredili delo s skrajšanim delovnim časom, redno izplačevati plačo in nadomestilo plače v sorazmernem delu glede na odrejeni delež dela oziroma delnega začasnega čakanja na delo.

Če se krši katera od teh obveznnosti, mora NVO subvencijo vrniti z zamudnimi obrestmi.

Sredstva prejetih subvencij za delno povračilo nadomestil plače boste morali vrniti z zamudnimi obresti v celoti, če :

  • boste v obdobju prejemanja subvencije začeli postopke odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov delavcem, ki ste jim odredili delo s skrajšanim delovnim časom ali večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred 13. marcem 2020 in za te delavce niste uveljavili subvencije po tem zakonu ali ZIUZEOP,
  • boste v obdobju prejemanja subvencije in še mesec dni po tem obdobju odredili nadurno delo, neenakomerno razporedili ali začasno prerazporedili delovni čas, in bi to delo lahko opravili z delavci, ki ste jim odredili delo s skrajšanim delovnim časom,
  • v obdobju prejemanja subvencij delavcem, ki ste jim odredili delo s skrajšanim delovnim časom, ne boste redno izplačevali plače in nadomestila plače v sorazmernem deležu,
  • ne boste vodili evidence o izrabi delovnega časa delavca, kateremu ste odredili delo s skrajšanim delovnim časom,
  • niste v roku obvestili Zavod RS za zaposlovanje o odreditvi dela s skrajšanim delovnim časom ali

boste v obdobju prejemanja subvencije ali v obdobju po prenehanju prejemanja, ki je enako obdobju prejemanja subvencije, začeli postopke likvidacije organizacije.

Delavec se lahko v času odrejenega skrajšanega delovnega časa prijavi v evidenco iskalcev zaposlitve in se lahko vključi v ukrepe, ki jih Zavod RS za zaposlovanje zagotavlja prijavljenim iskalcem zaposlitve (pri tem potrebuje soglasje NVO). V primeru vključitve se delavcu za čas čakanja na delo višina nadomestila ne spremeni.

 

DRŽAVNO POVRAČILO NADOMESTIL ZA ČAKANJE

Če delavcu ne morete zagotoviti niti dela, ki ga običajno opravlja, niti drugega dela, želite pa, da ostane pri vas zaposlen, mu lahko odredite začasno čakanje na delo doma. Primer bi bil denimo, ko trener športnega društva ne more opravljati svojega dela, ker so treningi odpovedani, društvo pa mu ne more zagotoviti druge vrste dela; lahko gre tudi za kateri koli drug primer, ko vsi zaposleni v NVO preprosto še ne morejo delati, ker NVO zaradi posledic epidemije ne more takoj začeti izvajati vseh svojih aktivnosti v polnem obsegu.

Če zaradi zmanjšanega obsega dela ne morete dela zagotoviti vsem delavcem, lahko delavce tudi »menjate« in tako po principu rotacije omogočite, da so vsi delavci nekaj časa doma, nekaj časa pa delajo. Pri tem bodite pozorni, da se lahko posamezen delavec v primeru, da uveljavljate državno povračilo nadomestila plače delavcem na čakanju,  na delo vrne do največ sedem dni v posameznem mesecu. Če torej delavec dela osem dni, do državnega povračila njegovega nadomestila za čakanje niste upravičeni.

Od novega interventnega zakona (ZIUOOPE), sprejetega 29. 5. 2020, je za pridobitev pravice do delnega povračila nadomestila plače za delavca na čakanju treba pripraviti novo pisno odredbo (po 1. juniju 2020), v kateri zapišete:

  • poslovni razlog, zaradi katerega odrejate začasno čakanje na delo doma; razlog mora biti obrazložen,
  • da gre za napotitev na čakanje na delo in za koliko časa, na primer za obdobje od 1. 6. 2020 do 30. 6 .2020 oziroma do poziva nazaj na delo (po novem zakonu je skrajni rok 30. junij)
  • da je dolžnost delavca, da je med začasnim čakanjem dosegljiv in kako (npr. na določeno telefonsko številko ali elektronski naslov) ter da se odzove na poziv delodajalca in se vrne na delo do sedem dni v posameznem mesecu,
  • višino nadomestila plače delavca na čakanju (o tem več spodaj),
  • možnost in način poziva delavcu, da se predčasno vrne na delo. 

Lastno odredbo o čakanju na delo od doma za vašo NVO, usklajeno z novim interventnim zakonom, si lahko izdelate v e-pravniku  ali uporabite vzorec v word dokumentu.

Ne glede na to, ali ste imeli delavca na čakanju že pred 1. junijem, je potrebna nova odredba in nova vloga za povračilo nadomestila.

Začasno čakanje na delo doma odredi oseba, ki je delavcu nadrejena. V primeru vodilnega delavca (npr. predsednika društva, direktorja zavoda, predsednika uprave ustanov …) predlagamo, da odredbo za delo na domu izda ista oseba, ki že sicer nastopa kot delodajalec takšnemu delavcu. Na primer tista oseba, ki mu odredi letni dopust, izda potni nalog, ki je podpisala pogodbo o zaposlitvi itd.

V društvu je za predsednika društva to lahko npr. podpredsednik društva ali predsednik nadzornega odbora, če statut društva določa, da društvo v razmerju do predsednika zastopa takšna oseba. V zavodih so to običajno predsedniki sveta zavodov. Tudi z vidika izogibanja konflikta interesov je smiselno, da takšno odredbo v imenu delodajalca izda druga oseba in torej ne predsednik ali direktor samemu sebi.

Če na podlagi aktov nevladne organizacije ali pogodbe o zaposlitvi takšne nadrejene osebe kljub vsemu ni možno določiti in ima torej zaposlena vodilna oseba vso svobodo pri poslovodenju in organizaciji lastnega dela, je po našem mnenju vseeno dopustno, da si vodilna oseba odredbo izda sama, o tem pa poroča organom, ki jim sicer poroča o svojem delu.

Delavcu se izplača nadomestilo v višini 80 % povprečne mesečne plače, ki jo je delavec prejel v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti (čakanja na delo). Če delavec v zadnjih treh mesecih pred odsotnostjo (čakanjem) ni prejemal plače, je pa prejemal nadomestilo plače, mu pripada nadomestilo v višini 80 % osnove, od katere je bilo obračunano nadomestilo. Če delavec v zadnjih treh mesecih pred čakanjem ni prejel niti ene mesečne plače niti nadomestila, mu pripada nadomestilo plače v višini 80 % osnovne plače, določene v pogodbi o zaposlitvi. Pogoj za to je pisna odredba (glej vprašanje zgoraj), sicer delavcu pripada nadomestilo v višini 100 %.

Znesek nadomestila ne sme biti v nobenem primeru nižji od minimalne plače (940,58 EUR). To pomeni, da se, če 80-odstotno nadomestilo po zgornjem izračunu znese manj, kot je znesek minimalne plače (940,58 EUR), izplača minimalna plača.

V nadomestilo se šteje plača, dodatki in dodatek za delovno in poslovno uspešnost, če se je izplačeval.

Če boste v  obdobju uveljavljanja povračila nadomestila plače za delavce, ki ste jih napotili na začasno čakanje na delo doma, poklicali delavce nazaj na delo, morate o tem predhodno obvestiti Zavod RS za zaposlovanje. To pomeni, da morate ZRSZ obvestiti pred dnem njihovega začetka dela.

Predhodno obvestilo pošljite ZRSZ po elektronski pošti na naslov gpzrsz@ess.gov.si. Pri tem se sklicujte na številko svoje vloge (na primer: 11065-123/2020).

Obvestilo, ki ga boste poslali preko elektronske pošte, mora vsebovati :

  • vaš naziv
  • številko vloge
  • ime in priimek  delavcev, ki jih boste poklicali nazaj na delo, ter
  • datum, ko se morajo delavci vrniti na delo.

Da, državni zbor je 3. 4. 2020 sprejel Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo, ki ureja tudi možnost državnega povračila nadomestil plač zaposlenim v nevladnih organizacijah (NVO). To možnost ureja tudi novi interventni zakon (ZIUOOPE) za povračila za delavce na čakanju v mesecu juniju.

Zakon je bil v Uradnem listu objavljen 10. 4. 2020, dan za tem pa je stopil v veljavo. Od 11. 4. 2020 je tako mogoče vložiti vlogo za uveljavljanje pravice do povračila.

Pravico do povračila nadomestila je mogoče uveljavljati za izplačana nadomestila delavcu za dejansko čakanje na delo v obdobju od 13. marcem in 30. junijem (podaljšano z novim interventnim zakonom ZIUOOPE, sprejetim 29. 5. 2020, prej je bil rok 30. maj).

Da. Še vedno velja, da nadomestila za čakanje na delo, ki jih NVO izplača delavcu za čakanje do 31. maja 2020, država povrne v celoti, vključno z vsemi prispevki za socialna zavarovanja. Za nadomestila v mesecu juniju pa je povračilo države nižje, saj se povrne samo 80 % nadomestila, 20 % nadomestila plače in tudi socialnih prispevkov pa mora kriti NVO.

Za upravičenost do nadomestila je bistveno, da NVO pravilno odredi čakanje na delo,  izpolnjuje pogoje glede upada prihodkov zaradi epidemije in da izpolnjuje davčne obveznosti ter pogoje po pravilih glede državnih pomoči (več o posameznih pogojih v vprašanjih spodaj).

Do povračila nadomestil plač je upravičena NVO, ki oceni, da bodo njeni prihodki v 2020 več kot 10 % nižji, kot so bili v 2019. Izjema velja za humanitarne in invalidske organizacije, tem tega pogoja ni treba izpolnjevati.

Za NVO, ki so bile ustanovljene šele leta 2019 ali 2020, je izračun drugačen (glej spodaj).

NVO, ki je bila ustanovljena v 2019, je upravičena do povračila, če oceni, da bodo njeni povprečni mesečni prihodki v 2020 zaradi epidemije nižji za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v 2019.

NVO, ki je bila ustanovljena v 2020 (ni poslovala v 2019), je upravičena do povračila, če oceni, da bodo njeni povprečni mesečni prihodki v 2020 zaradi epidemije nižji za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v 2020 do 12. marca 2020.

V izračun upada prihodkov se po stališču Slovenskega inštituta za revizijo štejejo   čisti  prihodki  od  prodaje. To so tisti prihodki, ki jih imate zabeležene v letnem poročilu, v obrazcu Podatki iz izkaza poslovnega izida na postavki AOP 110 - A Čisti prihodki od prodaje. Gre torej za prihodke od prodaje blaga in storitev (prihodki iz pridobitne dejavnosti). Sem ne sodijo na primer članarine, donacije, subvencije ali dotacije. Več o tem, kaj šteje v izračun, najdete tukaj.

Pri tem je treba biti pozoren: prihodki v nekem obdobju niso nujno enaki prilivom in nakazilom. Na primer, sredstva, ki jih NVO prejme od financerja za projekt, izveden denimo v obdobju od julija do novembra 2019, so prihodek tega obdobja (julij-november 2019), tudi če je izplačilo financer nakazal npr. v januarju ali februarju 2020.

Zgolj opozarjamo, da naknadno knjiženje prihodkov za nazaj lahko vpliva tudi na druge obveznosti – višina prihodkov po posameznih mesecih ali obdobjih se npr. upošteva pri obračunu DDV (ki se obračuna glede na prihodke in ne nujno glede na izstavljene račune), zato so v primeru naknadnih popravkov prihodkov lahko potrebni tudi popravki obračuna DDV, če je NVO zavezanec za DDV.

Medtem ko Zakon o delovnih razmerjih omogoča odreditev čakanja na delo za obdobje do šest mesecev, je po interventnih zakonih treba čakanje na delo odrediti najdlje do 30. junija 2020. 

Od novega interventnega zakona (ZIUOOPE), sprejetega 29. 5. 2020, je za pridobitev pravice do delnega povračila nadomestila plače za delavca na čakanju treba pripraviti novo pisno odredbo (po 1. juniju 2020), v kateri zapišete:

  • poslovni razlog, zaradi katerega odrejate začasno čakanje na delo doma; razlog mora biti obrazložen,
  • da gre za napotitev na čakanje na delo in za koliko časa, na primer za obdobje od 1. 6. 2020 do 30. 6 .2020 oziroma do poziva nazaj na delo (po novem zakonu je skrajni rok 30. junij)
  • da je dolžnost delavca, da je med začasnim čakanjem dosegljiv in kako (npr. na določeno telefonsko številko ali elektronski naslov) ter da se odzove na poziv delodajalca in se vrne na delo do sedem dni v posameznem mesecu,
  • višino nadomestila plače delavca na čakanju (o tem več spodaj),
  • možnost in način poziva delavcu, da se predčasno vrne na delo. 

Lastno odredbo o čakanju na delo od doma za vašo NVO, usklajeno z novim interventnim zakonom, si lahko izdelate v e-pravniku  ali uporabite vzorec v word dokumentu.

Ne glede na to, ali ste imeli delavca na čakanju že pred 1. junijem, je potrebna nova odredba in nova vloga za povračilo nadomestila.

Ne glede na to, ali ste imeli delavca na čakanju že pred 1. junijem, je potrebna nova odredba in nova vloga za povračilo nadomestila. Za obdobje pred 1. junijem velja prejšnja odredba.

Da ima NVO pravico do državnega povračila za nadomestila plač, mora izpolnjevati te pogoje: 

  • NVO ima izpolnjene obvezne dajatve in druge denarne nedavčne obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo in ki jih pobira FURS in
  • NVO ima na dan vložitve vloge za povračilo nadomestil za čakanje plačane vse zapadle obveznosti do FURS in
  • NVO ima na dan vložitve vloge za povračilo nadomestil za čakanje predložene vse obračune davkov in obveznih prispevkov za dohodke iz delovnega razmerja za zadnjih pet let (na FURS oddane vse REK-1 obrazce) in
  • nad NVO ni uveden postopek stečaja.

Povračilo nadomestil plač, kot tudi oprostitev plačila obveznih prispevkov, pomenita državno pomoč, ki je urejena tudi na ravni EU, saj pomeni državni poseg v sicer prost trg. Evropska komisija je zaradi epidemije določila posebna pravila državne pomoči, novela ZIUZEOP-A pa je zaradi tega določila še dodatne pogoje, in sicer:

  • na dan 31. 12. 2019 niste bili t. i. podjetje v težavah, kar pomeni predvsem, da niste bili v stečajnem ali likvidacijskem postopku, v postopku prisilne poravnave in tudi niste izpolnjevali  pogojev za začetek takšnega postopka na podlagi predloga upnikov, da vaša izguba v zadnjem letnem poročilu, ko jo odštejemo od rezerv in lastnih sredstev organizacije, ne presega polovice vpisanega osnovnega kapitala, itd.
  • skupni znesek pomoči ne sme preseči 800.000 eurov na (120.000 eurov v sektorju ribištva in akvakulture oziroma ali 100.000 eurov na področju primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov)
  • zgornji znesek velja kot skupna omejitev tako za državno pomoč po ZIUZEOP, kot tudi za morebitna druga javna sredstva, ki so namenjena kritju istih stroškov.

Za obdobje od 13. marca do 31. maja država povrne celotno nadomestilo plače za delavca na čakanju, razen če je ta znesek višji od povprečne mesečne plače v državi za leto 2019, preračunane na mesec (1.753,57 EUR). Če je nadomestilo, ki pripada delavcu, višje od povprečne mesečne plače, potem se delodajalcu povrne omenjeni znesek mesečne plače, razliko pa krije delodajalec. Za to obdoje država pokrije tudi vse prispevke delavca za vsa socialna zavarovanja.

Za nadomestila v mesecu juniju so pravila drugačna. Država bo za delavce, ki so na čakanju v mesecu juniju, povrnila nadomestilo plače v višini 80 % nadomestila, a največ do višine najvišjega zneska denarnega nadomestila za primer brezposelnosti (892,50 EUR). Povračilo nadomestila zajema nadomestilo plače in prispevkov za vsa socialna zavarovanja. 20 % nadomestila plače in socialnih prispevkov oziroma znesek nad 892,50 EUR mora NVO kriti sama.

Državno povračilo nadomestila za čakanje na domu ni avtomatično, pač pa je treba zanj zaprositi.

Vlogo je mogoče vložiti v elektronski obliki na Portalu za delodajalce pri Zavodu Republike Slovenija za zaposlovanje, in sicer v osmih dneh, odkar je bil delavec napoten na čakanje na delo od doma. Skrajni rok je 30. junij. 

Vlogo za povračilo nadomestila  plače delavcem, ki so napoteni na začasno čakanje na delo doma, oddate elektronsko, in sicer na Portalu za delodajalce pri Zavodu Republike Slovenija za zaposlovanje. Za oddajo vlogo se morate na portalu predhodno registrirati. Za vlogo bo na Portalu za delodajalce pripravljen obrazec v elektronski obliki, ki ji je treba po novem (v mesecu juniju) priložiti:

  • odredbo o napotitvi delavca na čakanje na delo doma in dokazilo, da je delavec odredbo tudi prejel;
  • oceno uprada prihodkov, za pravilnost katere kazensko in materialno odgovarjate. Glede na dosedanjo vsebine vloge predvidevamo, da bo izjava o oceni upada prihodka vključena v sam obrazec vloge;
  • če uveljavljate povračilo nadomestila za zaposlitev delavca, ki se neposredno ali posredno sofinancira iz proračuna RS preko posebnih programov, v vlogi navedite delež financiranja v letu 2019. Sem sodijo npr. programi javnih del, zaposlitve v okviru aktivne politike zaposlovanja in podobnih ukrepov Zavoda RS za zaposlovanje, ne pa sofinanciranje plač v okviru javnih razpisov ministrstev ali občin za izvajanje dejavnosti NVO.

Ob oddaji vloge bodite pozorni, da izpolnjujete vse pogoje za delno povračilo nadomestila po ZIUOOPE, torej tudi, da je delavec na čakanju upravičen do nadomestila najmanj v višini minimalne plače.

Če boste pravočasno vložili popolno vlogo na Zavod RS za zaposlovanje (ZRSZ) in nato prejeli sklep o povračilu izplačanih nadomestil plače (ZRSZ ima za izdajo sklepa na voljo osem dni) ter na dan 28. 4. 2020 imeli oddan REK, lahko prvo nakazilo pričakujete 11. maja (povračilo izplačila nadomestila za mesec marec). ZRSZ bo podatke za povračilo nadomestil plač preverjal na podlagi REK obrazcev in sicer na dan:

  • 28. 4. 2020 za izplačila povračil na dan  11. 5. 2020,
  • 29. 5. 2020 za izplačila povračil na dan  10. 6. 2020 ter
  • 29. 6. 2020 za izplačila povračil na dan  10. 7. 2020.

Za mesec junij bodo upravičenci glede na prakso ZRSZ sredstva prejeli na dan 10. 8. 2020, vendar bo ZRSZ informacije o tem še objavil.

Prva obveznost je, da delavcu na čakanju izplačujete nadomestila za čas čakanja, kot jih določa zakon (ZIUOOPE), torej 80 % povprečne delavčeve mesečne plače zadnjih treh mesecev, a ne manj, kot je minimalna plača. 

V tem obdobju delavcem, ki niso na čakanju, ne smete odrejati nadur, če se lahko delo opravi z delavci, ki so na začasnem čakanju na domu. 

Če delavec med čakanjem določen čas dela (je torej pozvan nazaj na delo), mu za ta čas pripada plača in ne nadomestilo za čakanje.

Če delavca, ki mu je bilo odrejeno čakanje, pozovete začasno nazaj na delo (največ za sedem dni v tekočem mesecu), morate o tem predhodno obvestiti Zavod RS za zaposlovanje. Prav tako morate ZRSZ obvestiti, če delavcu dokončno prekine čakanje in se vrne na delo.

V času prejemanja nadomestila plače delavca ne smete odpustiti.

Po potrebi boste morali ZRSZ omogočiti administrativni in finančni nadzor nad izpolnjevanjem pogodbenih obveznosti in tudi omogočiti pregled v svojih prostorih (to lahko vključuje vpogled v računalniške programe, listine in postopke v zvezi s prejetimi sredstvi in izpolnjevanjem svojih obveznosti).

Na zahtevo morate Zavodu RS za zaposlovanje posredovati tudi pisna dokazila in listine, iz katerih bo  razviden način uveljavljanja pravic po ZIUZEOP (prejšnji zakon, do 31. 5. 2020) in ZUIOOPE.

V letu 2020 ne smete izplačevati dela plače za poslovno uspešnost oziroma nagrade poslovodstvu. V primeru takšnega izplačila morate o tem obvestiti FURS, prejeto državno pomoč (nadomestila plač in oprostitev plačila obveznih prispevkov) pa vrniti skupaj z obrestmi.

Prejeta sredstva boste morali v celoti vrniti, če ne boste izplačali nadomestila plače, boste odredili nadurno delo, ne boste predhodno obvestili Zavoda RS za zaposlovanje o pozivu delavca nazaj na delo ali pa boste začeli postopek likvidacije organizacije.

 

DRŽAVNO POVRAČILO NADOMESTIL PLAČE ZA DELAVCE, KI NE DELAJO ZARADI VIŠJE SILE (ukrep je veljal do 31. 5.)

Ne glede na to, ali boste uveljavljali državno povračilo izplačanega nadomestila delavcu, delavcu od 13. 3 .2020 do 31. 5. 2020 (oziroma do 30. 6. 2020, če bo epidemija še trajala) pripada nadomestilo v višini 80 odstotkov povprečne  mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev. Nadomestilo pri tem ne sme biti nižje od minimalne plače (940, 58 evrov bruto). Če ste nadomestilo za mesec marec že izplačali in je bilo to nižje, je po uveljavitvi ZIUZEOP treba narediti poračun.

Po splošnih pravilih (izven časa epidemije) sicer pripada delavcu, ki ne dela zaradi višje sile, nadomestilo v višini 50 % plače delavca, vendar  ne manj kot 70 % minimalne plače (trenutno je minimalna plača 904,58 EUR, to pomeni, da je nadomestilo vsaj 658,41 EUR bruto).

Da, državni zbor je 3. 4. 2020 sprejel Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo, ki ureja tudi možnost državnega povračila nadomestil plač zaposlenim v nevladnih organizacijah (NVO), tudi za primer, ko delavec ne more opravljati dela, ker zaradi zaprtja šol ne more zagotoviti varstva otrok. 

Zakon je bil v Uradnem listu objavljen 10. 4. 2020, dan za tem pa je stopil v veljavo. Od 11. 4. 2020 je tako mogoče vložiti vlogo za uveljavljanje pravice do povračila.

Pravico do povračila nadomestila je mogoče uveljavljati za izplačana nadomestila delavcu, ki dela ne more opravljati zaradi višje sile (npr. nima varstva otrok ali prevoza na delo) v obdobju med 13. marcem in 31. majem 2020, z možnostjo podaljšanja na junij 2020, če epidemija do 15. maja ne bo preklicana.

Prvi pogoj za upravičenost do nadomestila je, da je delavec dejansko upravičeno odsoten z dela zaradi višje sile, o čemer je treba predložiti dokazila. NVO mora izpolnjevati tudi pogoje glede upada prihodkov in imeti izpolnjene davčne obveznosti ter izpolnjevati pogoje po pravilih o državnih pomočeh (podrobneje v vprašanjih spodaj).

Delavec vas mora o nezmožnosti opravljanja dela obvestiti, zaradi dokazovanja naj bo izjava o tem pisna. Iz izjave delavca mora izhajati, da v njegovem konkretnem primeru res ne more opravljati dela, kar pomeni, da morate imeti dovolj podroben opis okoliščin in dokazila, da delavec res ne more opravljati dela, na primer:

  • o tem, da glede na kraj, iz katerega se je vozil na delo, ni na delo več možno priti z javnim prevozom, sam pa nima lastnega avtomobila oziroma vozniškega izpita;
  • izjavo starša, da ne more zagotoviti ustreznega varstva za svojega otroka in drugi starš zaradi svojih delovnih obveznosti ne more varovati otroka …

Do povračila nadomestil plač je upravičena NVO, ki oceni, da bodo njeni prihodki v 2020 več kot 10 % nižji, kot so bili v 2019. To velja za NVO, ki so poslovale celotno leto 2019. Za NVO, ki so bile ustanovljene šele leta 2019 ali 2020, je izračun drugačen. Izjema velja za humanitarne in invalidske organizacije, ki jim tega pogoja ni treba izpolnjevati. 

NVO, ki je bila ustanovljena v 2019, je upravičena do povračila, če oceni, da bodo njeni povprečni mesečni prihodki v 2020 zaradi epidemije nižji za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v 2019.

NVO, ki je bila ustanovljena v 2020 (sploh ni poslovala v 2019), je upravičena do povračila, če oceni, da bodo njeni povprečni mesečni prihodki v 2020 zaradi epidemije nižji za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v 2020 do 12. marca 2020.

ZIUZEOP je sprva določal nekoliko drugačne pogoje glede prihodkov: upoštevali so se prihodki v polletju v 2019 in 2020, upad prihodkov pa je moral biti višji (25% ali 50%). Te pogoji so bili z novelo ZIUZEOP-A, ki velja od 1. maja, odpravljeni in ne veljajo več, pač pa veljajo zgoraj opisani pogoji (upad prihodkov za 10 %), ki uporabljajo za nazaj in torej za vse vloge.

V izračun upada prihodkov se po stališču Slovenskega inštituta za revizijo štejejo čisti  prihodki od prodaje. To so tisti prihodki, ki jih imate zabeležene v letnem poročilu, v obrazcu Podatki iz izkaza poslovnega izida na postavki AOP 110 - A Čisti prihodki od prodaje. Gre torej za prihodke od prodaje blaga in storitev (prihodki iz pridobitne dejavnosti). Sem ne sodijo na primer članarine ali donacije. 

Pri tem je treba biti pozoren: prihodki v nekem obdobju niso nujno enaki prilivom in nakazilom. Na primer, sredstva, ki jih NVO prejme od financerja za projekt, izveden denimo v obdobju od julija do novembra 2019, so prihodek tega obdobja (julij-november 2019), tudi če je izplačilo financer nakazal npr. v januarju ali februarju 2020. 

Zgolj opozarjamo, da naknadno knjiženje prihodkov za nazaj lahko vpliva tudi na druge obveznosti – višina prihodkov po posameznih mesecih ali obdobjih se npr. upošteva pri obračunu DDV (ki se obračuna glede na prihodke in ne nujno glede na izstavljene račune), zato so v primeru naknadnih popravkov prihodkov lahko potrebni tudi popravki obračuna DDV, če je NVO zavezanec za DDV.

Nadaljnji pogoji za upravičenost povračila nadomestila plače so:

  • NVO ima izpolnjene obvezne dajatve in druge denarne nedavčne obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo in ki jih pobira FURS in
  • NVO ima na dan vložitve vloge za povračilo nadomestil plačane vse zapadle obveznosti do FURS in
  • NVO ima na dan vložitve vloge za povračilo nadomestil predložene vse obračune davkov in obveznih prispevkov za dohodke iz delovnega razmerja za zadnjih pet let (na FURS oddane vse REK-1 obrazce) in
  • nad NVO ni uveden postopek stečaja.

Država v času epidemije povrne celotno nadomestilo plače, ki ga NVO izplača delavcu, ki ne dela zaradi višje sile, razen če je ta znesek višji od povprečne mesečne plače v državi za leto 2019, preračunane na mesec (1.753,57 EUR). Če nadomestilo, ki pripada delavcu, znaša več kot povprečna mesečna plača, potem se delodajalcu povrne omenjeni znesek mesečne plače, razliko pa krije delodajalec.

Če NVO pripade pravica do povračila nadomestil plač delavcev, ki ne delajo zaradi višje sile, je za takšne delavce oproščena tudi plačila obveznih prispevkov za vsa socialna zavarovanja. Oprostitev velja za ves čas delavčeve dejanske odsotnosti z dela zaradi višje sile med 13. marcem in 31. majem 2020, z možnostjo podaljšanja na junij 2020, če epidemija do 15. maja ne bo preklicana.

Oprostitev velja samo do višine prispevkov, ki se obračunajo od povprečne mesečne plače. Če delavcu pripada višje nadomestilo, je NVO oproščena plačila prispevkov samo do tega zneska, prispevke od razlike nad tem zneskom pa krije sama.

Državno povračilo nadomestila za plače delavcev ni avtomatično, pač pa je treba zanj zaprositi. To je mogoče od 11. aprila, ko je nov interventni zakon stopil v veljavo. Vlogo je mogoče vložiti v elektronski obliki na Portalu za delodajalce pri Zavodu Republike Slovenija za zaposlovanje, in sicer v osmih dneh, odkar delavec ne more delati zaradi višje sile.

Če delavec zaradi višje sile ni delal že pred uveljavitvijo novele interventnega zakona (tj. pred 1. majem 2020), je treba vlogo po novem vložiti v osmih dneh od uveljavitve novele zakona, tj. do 8. maja. To pomeni med drugim, da lahko vlogo lahko ponovno, za celotno obdobje po 13. marcu, ko delavec zaradi višje sile ni delala, vloži tudi NVO, ki ni prej vloge ni vložila, oziroma NVO, ki prej ni izpolnjevala pogojev za povračilo, jih pa izpolnjuje sedaj in po novem zakonu.

Če se vlogo že oddali, je ni treba ponovno.

Za vlogo je na Portalu za delodajalce pripravljen obrazec v elektronski obliki, ki mu morate priložiti:

  • izjavo, da delavci dela ne opravljajo zaradi višje sile, ki je posledica zaprtja vrtcev in šol IN drugih objektivnih razlogov (npr. nezmožnost zagotovite varstva kako drugače) ali nezmožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej s sosednjimi državami in zato prejemajo nadomestilo plače in
  • dokazila delavcev o upravičeni odsotnosti (npr. da glede na kraj, iz katerega se je vozil na delo, ni na delo več možno priti z javnim prevozom, sam pa nima lastnega avtomobila oziroma vozniškega izpita; izjavo starša, da ne more zagotoviti ustreznega varstva za svojega otroka in drugi starš zaradi svojih delovnih obveznosti ne more varovati otroka …).

V primeru, da z vlogo uveljavljate pravico do povračila nadomestila za delavca, katerega zaposlitev je že sofinancirana iz proračuna v okviru posebnega programa, pa boste morali v vlogi sporočiti tudi podatek o deležu sofinanciranja iz državnega proračuna v letu 2019, če NVO uveljavlja pravico do povračila nadomestila za delavca, katerega zaposlitev je že sofinancirana iz proračuna v okviru posebnega programa. Sem sodijo npr. programi javnih del, zaposlitve v okviru aktivne politike zaposlovanja in podobnih ukrepov Zavoda RS za zaposlovanje, ne pa sofinanciranje plač v okviru javnih razpisov ministrstev ali občin za izvajanje dejavnosti NVO.

Če boste pravočasno vložili popolno vlogo na Zavod RS za zaposlovanje (ZRSZ) in nato prejeli sklep o povračilu izplačanih nadomestil plače (ZRSZ ima za izdajo sklepa na voljo osem dni) ter na dan 28. 4. 2020 imeli oddan i-REK, lahko prvo nakazilo pričakujete 11. maja (povračilo izplačila nadomestila za mesec marec). ZRSZ bo podatke za povračilo nadomestil plač preverjal na podlagi REK obrazcev in sicer na dan:

  • 28. 4. 2020 za izplačila povračil na dan  11. 5. 2020,
  • 29. 5. 2020 za izplačila povračil na dan  10. 6. 2020 ter
  • 29. 6. 2020 za izplačila povračil na dan  10. 7. 2020.

V primeru, da REK obrazcev za marec 2020 še niste uspeli oddati, je bil rok za oddajo podaljšan do 15. 5. 2020. A v tem primeru lahko prvo izplačilo povračila pričakujete šele v juniju.

Prva obveznost je, da delavcu izplačujete nadomestila za čas, ko dela ne more opravljati zaradi višje sile, kot jih določa zakon (ZIUZEOP). 

Če delavcu preneha upravičenost do  odsotnosti z dela zaradi višje sile (npr. pridobi možnost varstva otrok, znova je vzpostavljen javni potniški promet), morate o tem takoj obvestiti Zavod RS za zaposlovanje. 

Po potrebi boste morali ZRSZ omogočiti administrativni in finančni nadzor nad izpolnjevanjem pogodbenih obveznosti in tudi omogočiti pregled v svojih prostorih (to lahko vključuje vpogled v računalniške programe, listine in postopke v zvezi s prejetimi sredstvi in izpolnjevanjem svojih obveznosti).

Na zahtevo morate Zavodu RS za zaposlovanje posredovati tudi pisna dokazila in listine, iz katerih bo  razviden način uveljavljanja pravic po ZIUZEOP.

V letu 2020 prav tako ne smete izplačevati dela plače za poslovno uspešnost oziroma nagrade poslovodstvu. V primeru takšnega izplačila morate o tem obvestiti FURS, prejeto državno pomoč (nadomestila plač in oprostitev plačila obveznih prispevkov) pa vrniti skupaj z obrestmi.

 

Webinar: Mega korona zakon

VIDEO POSNETEK WEBINARJA O ANTI-KORONA ZAKONU

 

ČLANEK

 

FAQ Z WEBINARJA O ANTI-KORONA ZAKONU

Zakon določa polletne razmejitve pri presojanju prihodkov. Kljub temu, da rešitev za določene NVO ni najboljša, izjem ne določa.

Ne gre za povprečje. Pri članarinah, kjer gre za članarino za leto, torej 12 mesecev, je potrebno članarino razdeliti na 12 mesecev in nato se šteje, da gre za 1/12 članarine kot prihodek vsakega meseca v letu (oziroma obdobja za katerega velja). Že sedaj je potrebno tako članarino pravilno knjižiti, torej jo razdeliti na obdobje njene veljavnosti. Mora pa biti v tem primeru iz vaše dokumentacije razvidno, da gre za letne članarine, ki se torej nanašajo na celotno koledarsko leto.

Nevladne organizacije so od 13. 3. do 30. 5. 2020 oproščene plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zaposlene, ki delajo. Oprostitev je avtomatična in se poroča preko REK obrazcev. V izogib dvojnega financiranja pa te oprostitve ne boste vključili v zahtevek za (so)financiranje stroškov dela na projektu.

Po ZIUZEOP je predvideno plačilo globe, če:

  • delodajalec v času prejemanja povračila nadomestil plače delavcem ne izplača neto nadomestila plače
  •  delodajalec v času prejemanja povračila nadomestil plače delavcev, ki so na čakanju  odredi nadurno delo drugim delavcem, čeprav bi to delo lahko opravili delavci na čakanju,
  • ne obvesti Zavoda RS za zaposlovanje, da je delavca na čakanju pozval, da se vrne na delo, ali Zavoda ne obvesti, da ni več razlogov zaradi katerih delavec dela ni mogel opravljati
  • ne izplača kriznega dodatka
  • ne omogoči administrativnega in finančnega nadzora 
  • ne obvesti FURS-a o naknadni ugotovitvi o neizpolnjevanju pogojev za prejeto pomoč.

Če že imate sredstva za polno financiranje plače in to zajema tudi plačilo nadomestila, istočasno pa boste zahtevali še povračilo (istega) nadomestila po tem zakonu, bo to skoraj gotovo kršitev določb pogodbe o sofinanciranju projekta/programa zaradi dvojnega financiranja (to namreč pomeni, da bi za isti strošek dobili dvojno plačilo iz javnih sredstev).

Poleg tega delavec ni nikoli tisti, ki mora kriti nadomestilo plače. Če delavec ne dela, ker mora varovati otroke, krije njegovo nadomestilo delodajalec (kot npr. takrat, ko je delavec v bolniškem staležu).

Zakon ne določa, da gre za državno pomoč v smislu de minimis. Prav tako niso izpolnjeni vsi pogoji za določanje, ali gre za državno pomoč (npr., da gre za ukrep, ki zagotavlja gospodarsko prednost prejemniku, ki je pri običajnem poslovanju ne bi imel).

Tudi zaposlene za določen čas lahko pošljete na čakanje. Seveda pa le za čas trajanja pogodbe o zaposlitvi.

Če ste delavcu odredili čakanje od 1. 4. 2020, boste vlogo lahko vložili od 11. 4. 2020 dalje in najkasneje do 18. 4. 2020, povračilo nadomestila pa bo veljalo od 1. 4. 2020, torej za cel mesec.

NVO so upravičenci po zakonu. Zakon določa, da upravičenci niso določeni proračunski uporabniki, kar so predvsem javni zavodi, javne agencije, itd. NEVLADNE ORGANIZACIJE NISO NITI NEPOSREDNI NITI POSREDNI PRORAČUNSKI UPORABNIKI, četudi prejemajo javna sredstva.

22. člen  ZIUZEOP res pravi, da do pomoči/ukrepov (povračil itd.) niso upravičeni neposredni in posredni proračunski uporabniki državnega ali občinskega proračuna, ki so lani imeli več kot 70 odstotkov prihodkov iz javnih virov.  Po Zakonu o javnih financah med neposredne ali posredne proračunske porabnike sodijo samo osebe javnega prava (ministrstva, javni zavodi, agencije itd.), ne pa zasebne organizacije, ne glede na to, ali prejemajo javni denar ali ne. Tako je  vseeno, ali in koliko je NVO financirana iz javnih virov, v nobenem primeru ni niti posredni niti neposredni proračunski uporabnik.

Krizni dodatek je namenjen VSEM delavcem, ki delajo, in je obveznost delodajalca, da ga izplača. Tako tudi udeležencem javnih del, ki delajo. Več o tem si lahko preberete tukaj

4. 5. 2020 posodobljen odgovor

Če delavec dela ne opravlja, ker je na dopustu ali  na primer na bolniški, mu za te dni krizni dodatek ne pripada. V teh primerih  se torej krizni dodatek sorazmerno zmanjša glede na dejanske dni, ko je delavec delal. Takšno razlago je potrdil tudi FURS.

Krizni dodatek pa delavcu pripada tudi za praznični ali drug dela prost dan, določen z zakonom, če bi na ta dan dejansko delal.

4. 5. 2020 posodobljen odgovor

Če ste plačo za marec že izplačali, se bo krizni dodatek izplačal kasneje. Načeloma velja, da se upošteva dogovorjen plačilni dan, zato naj se dodatek izplača takoj po uveljavitvi zakona, tj 11. 4. 2020. Glede oddanih REK-1 obrazcev pa pomeni, da jih boste predvidoma po 24. 3. morali popraviti. Torej izplačilo kriznega dodatka obračunati na obrazcu REK-1 s šifro 1190 Dohodek iz delovnega razmerja, ki se ne všteva v davčno osnovo z dopolnitvijo.

Za delavce, ki delajo, ste oproščeni plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Posebne vloge se ne oddaja. Morate pa ob izplačilu plače predložiti REK-1 obrazec in navesti vrsto dohodka 1002. Za oprostitev plačila prispevkov PIZ ni treba oddati nobene posebne vloge.

ZIUZEOP določa, da so delodajalci za delavce, ki delajo,  oproščeni prispevkov pokojninskega in invalidskega zavarovanja za čas od 13. marca dalje. Prispevke v tem primeru plača država. Iz naslova tega “prihranka” pa morate  vsem delavcem, ki delajo, izplačati t.i. mesečni krizni dodatek v višini 200 evrov neto. Obveznost izplačila ne velja za delavca, katerega zadnja izplačana bruto plača je presegala trikratnik minimalne plače (2.821,74 evrov bruto).

Do kriznega dodatka so upravičeni tudi udeleženci javnih del, ki delajo. Po trenutno veljavnih stališčih ZRSZ, je izplačilo dodatka ( v višini odstotkov, v katerem sicer ZRSZ financira delež plače) strošek delodajalca. Saj v tej višini niste pri ZRSZ upravičeni do povračila stroškov za prispevke PIZ, ker le teh niste dejansko izplačali.

Glede na določitve ZIUZEOP in tudi stališča ZRSZ, so udeleženci javnih del, ki delajo, upravičeni do kriznega dodatka.

Če delavec dela, mu morate izplačati plačo tako, kot bi mu jo v času, ko ni razglašena epidemija. Pri tem pa prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje LE obračunate, plačate pa ne. Krizni dodatek izplačate v celoti, če je delavec delal cel mesec, drugače sorazmerno. Krizni dodatek izplačate skupaj s plačo. Krizni dodatek se izplača v neto znesku, torej 200,00 evrov.

4. 5. 2020 posodobljen odgovor

ZIUZEOP določa, da je delavec, ki je zaposlen za krajši delovni čas, upravičen do sorazmernega deleža kriznega dodatka. To pa ne velja za primere, ko delavec dela krajši delovni čas v posebnih primerih v skladu z Zakonoma o delovnih razmerjih (ZDR-1). Tako napisano ne velja za delavce, ki opravljajo delo v krajšem delovnem času na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (npr. invalidi), predpisov o zdravstvenem zavarovanju (delavci na bolniški, ki delajo samo del časa) ali predpisov o starševskem dopustu (starši, ki delajo krajši čas zaradi starševstva). Slednje je vaš primer. Takšnim delavcem se prizna polni dodatek v višini 200 evrov.

Če je delavec na čakanju oziroma odsoten zaradi višje sile (na primer, ker varuje otroka) in izpolnjuje splošne pogoje za povračilo nadomestil plač tem delavcem (več o tem tukaj), ste za te delavce oproščeni plačila vseh socialnih prispevkov. Če pa delavec dela, ste oproščeni plačila prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Za mesec marec se krizni dodatek obračuna sorazmerno. Torej za obdobje od 13. 3. 2020. Če upoštevamo, da je bilo v marcu obdobje epidemije 13 delovnih dni, ta delež znaša 118,18 evrov.

Po trenutnem stališču ZZZS gre strošek bolniške od prvega dne v breme države od 11. 4. dalje (datuma uveljavitve zakona).

4. 5. 2020 posodobljen odgovor 

Po določbah Zakona o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19 (ZDLGPE) imajo tudi nevladne organizacije, ki imajo v najemu državne ali občinske poslovne prostore in zaradi državnih ukrepov zaradi epidemije ne morejo izvajati gospodarske (pridobitne) dejavnosti ali jo izvajajo bistveno težje (npr. zaradi prepovedi združevanja, zaradi prepovedi opravljanja dejavnosti), možnost, da državo ali občino zaprosije za oprostitev plačila najemnine za obdobje od 13. 3. 2020 do preklica epidemije.

Oprostitev delnih prispevkov boste uveljavljali naknadno tako, da boste popravili predloženi REK-1 za izplačano marčevsko plačo. Sorazmerni del kriznega dodatka za marec lahko izplačate že pred uveljavitvijo zakona. Izplačate ga v sorazmernem netu znesku, torej v višini 118,18 evrov. Ko bo mogoče (predvidoma 24. 3. 2020), boste za to izplačilo predložili še REK-1 z navedbo dohodka 1190.

V času, ko mu pripada bolniško nadomestilo, se mu nadomestilo plače za odrejeno čakanje na delo ne izplačuje.

Višina nadomestila za plače tistih, ki so na čakanju oziroma dela ne morejo opravljati zaradi varstva otrok je določena, in sicer 80 % njihove povprečne mesečne plače v zadnjih treh mesecih. Zaposlen, ki delo opravlja doma, pa je upravičen do celotne plače. Torej do plače, kot bi jo prejel, če bi delo opravljal v vaših poslovnih prostorih. Seveda brez povračila stroškov prevoza.

Da, če je direktor zaposlen v zavodu (je vključen v obvezna socialna zavarovanja kot zaposlena oseba). Krizni dodatek je oproščen davkov in prispevkov.

4. 5. 2020 posodobljen odgovor

Ne, to oprostitev mora koristiti vsak upravičeni delodajalec (torej tudi NVO) za delavce, ki delajo. Torej niso na začasnem čakanju na delo doma ali dela ne opravljajo zaradi višje sile (ker nimajo varstva za svoje otroke, zaradi ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej). Oprostitev se prizna za čas, ko delavci delajo in prejemajo plačo kot za čas, ko prejemajo nadomestilo plače v primeru koriščenja letnega dopusta ali bolniškega staleža. Oprostitve ni le za tista nadomestila plače, ki so že oproščena plačila prispevkov, bonitete in druge dohodke iz delovnega razmerja, ki niso del plače.Prav tako ne za nadomestila plače zaradi bolniškega staleža, ki ga dobi povrnjenega s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.  

Delodajalec je oproščen plačila PIZ tudi pri delavcih, katerih zadnja plača presega višino 2.821,74 EUR bruto.

Krizni dodatek je dodatek, ki ga prejme delavec, ne glede na višino njegove bruto plače. Krizni dodatek je oproščen plačila davkov in prispevkov, zato je enak tudi v bruto znesku.

Država krije prispevke (delavca in delodajalca) za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Torej so ti prispevki oproščeni plačila, morate pa jih obračunati.

 

 

Članki