Nevladne organizacije v javnem interesu imajo v sporih v zvezi z opravljanjem dejavnosti v javnem interesu oziroma z namenom, zaradi katerega so ustanovljene, pravico do brezplačne pravne pomoči (BPP). Pri uveljavljanju pravice do BPP se finančni položaj NVO v javnem interesu ne ugotavlja.
Pravica do BPP vključuje:
Pravica velja tako za sodne postopke kot tudi za izvensodno poravnavanje sporov.
Primer: Organizacija je najemnik prostorov v lasti občine. V najetih prostorih NVO redno pripravlja razstave in druge kulturne prireditve. Občina brez najave prekine najemno pogodbo in v najem namesto tega ponudi prostore, ki so za izvajanje dejavnosti te NVO neprimerni. NVO se odloči, da bo odpoved pogodbe izpodbijala na sodišču. Za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem bo NVO zaprosila za brezplačno pravno pomoč. Ker odvetnik, s katerim je že v preteklosti sodelovala, izvaja brezplačno pravno pomoč, bo organizacija že v vlogi določila, da želi, da jo zastopa on.
Upravičenci do BPP so lahko oproščeni tudi plačila vseh sodnih taks, kar pa morajo sodišču predlagati najkasneje, ko prejmejo prvi plačilni nalog za plačilo sodne takse. Predlogu je treba priložiti odločbo o dodeljeni BPP.
NVO v javnem interesu ni upravičena do BPP, če gre za:
NVO v javnem interesu lahko zaprosi za BPP v katerikoli fazi postopka. Vendar pa BPP zajema samo tiste sodne stroške, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev BPP, ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje za dodelitev BPP še niso bila opravljena.
Primer: Organizaciji, ki deluje na področju varstva okolja, je bila kršena pravica biti stranka v postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja, zato s tožbo sproži upravni spor. Ker za zastopanje pred sodiščem potrebuje odvetnika, vloži prošnjo za BPP. BPP bo vključevala stroške odvetnika, ne pa tudi vložitve tožbe, saj je bila vloga za BPP vložena po vložitvi tožbe.
NVO v javnem interesu vloži prošnjo za BPP pri pristojnem sodišču, na območju katerega ima sedež.
Prošnja za dodelitev BPP se vloži pisno z obrazcem, ki je objavljen na spletni strani eUprava. Obrazcu je treba priložiti tudi ustrezne listine, ki dokazujejo, da so izpolnjeni pogoji za upravičenost do BPP.
Preden NVO v javnem interesu vloži prošnjo za pridobitev BPP, si lahko izbere odvetnika in pri njemu preveri, ali izvaja BPP. Če ga ne izbere sama, se ga določi po abecednem redu s seznama odvetnikov, ki izvajajo BPP. Seznami odvetnikov, ki izvajajo BPP, so za vsako sodno okrožje posebej objavljeni na spletni strani odvetniške zbornice.
Dodelitev BPP se bo preverjala glede na vsebino vaše zadeve. BPP je lahko dodeljena ali ne. O dodelitvi BPP boste prejeli odločbo.
BPP se dodeli, če obstaja verjetnost, da bo NVO v javnem interesu v postopku uspela. Izjema od tega je pravica do BPP za pravno svetovanje, kjer se verjetnost za uspeh ne ugotavlja.
Zoper odločbo ni pritožbe, lahko pa v 30 dneh vložite tožbo na upravnem sodišču.
Če upravičenec do BPP v postopku ne uspe, ni dolžan povrniti stroškov, ki so bili izplačani iz naslova BPP.
Če upravičenec do BPP v sodnem postopku delno ali v celoti uspe in pridobi premoženje oziroma dohodke, je dolžan vrniti razliko med izplačanim zneskom pomoči ter zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka.
Primer: Odvetnik organizacije, ki ji je bila dodeljena BPP, je za svoje delo prejel 1.000 EUR. NVO je v postopku uspela in prejela odškodnino v višini 1.500 EUR. NVO mora v proračun vrniti stroške BPP, ki znašajo 1.000 EUR.