(dopolnjeno oktobra 2015)

S proaktivno finančno transparentnostjo lahko nevladne organizacije učinkovito krepimo zaupanje v naše delo in se vnaprej izognemo marsikateremu sumničenju in dvomu. Spodnja priporočila so nastala ob upoštevanju več mednarodnih kodeksov, priporočil in dobrih praks, pa tudi ob misli na različna vprašanja, ki jih na nevladne organizacije pogosto naslavljajo novinarji in zainteresirani posamezniki.

 

Napisana so za organizacije, ki imajo aktivne spletne strani. Z objavo na spletni strani načelom finančne transparentnosti namreč najlažje zadostimo, priporočila pa so oblikovana ravno z mislijo, kako s čim manj potezami zagotoviti dovolj ustrezno lastno finančno preglednost. Organizacije, ki spletne strani nimajo oz. imajo zgolj statične predstavitvene, bi bilo zato nesmiselno siliti v vzpostavitev ali nadgradnjo lastne spletne strani. Tem predvsem priporočamo, da podatkov ne skrivajo, če so zanje vprašane.
 

MINIMALNA PRIPOROČILA

KAJ OBJAVITI?

  • uradna vsebinska in finančna letna poročila organizacije za vsaj 5 let nazaj. Finančni del naj vključuje (vsaj) bilanco stanja in izkaz prihodkov in odhodkov, ki sta bila oddana AJPES,
  • bralcu prijazne in povedne povzetke lastnega finančnega poslovanja (vsaj) za zadnje leto,
  • letne bruto prejemke vodstva,
  • razmerje med najvišjo, povprečno in najnižjo plačo v organizaciji,
  • če ste humanitarna organizacija z več zbiralnimi akcijami letno – finančna poročila akcij vsaj ob njihovem zaključku, če gre za daljše akcije, pa so smiselna tudi vmesna poročila (recimo vsake tri ali šest mesecev).


Primeri:

 

KJE OBJAVITI?

Na mestu, kjer bi finančne informacije povprečen bralec najprej iskal. Po navadi je to znotraj zavihka O nas (ali podobnega imena), kjer se organizacija predstavlja. Če ima spletna stran razvejane menije, je znotraj omenjenega zavihka za finančne podatke smiselno uvesti še podzavihek z imenom Poročila o delu, Finančne informacije ali kaj podobnega.


KAKO OBJAVITI?

Predvsem z mislijo, da morajo biti informacije razumljive vsakomur, tudi obiskovalcu, ki ne ve tako rekoč ničesar o organizaciji in je tudi popolnoma nevešč branja računovodskih poročil. Zato ni dovolj, da objavimo uradne bilance stanja in izkaze prihodkov in odhodkov, ki smo jih posredovali AJPES. Povprečen uporabnik jih ne bo razumel, saj računovodske kategorije (npr. stroškov) niso pretirano oprijemljive in povedne. Zato dodatno pripravimo bralcu prijazen povzetek in pri tem uporabimo druge, stvarnejše kategorije; in to tako pri odhodkih kot pri prihodkih. Pri tem ni dovolj, da navajamo zgolj procentualni razrez svojih prihodkov in odhodkov (kot je to praksa nekaterih slovenskih NVO), ampak je potrebno operirati tudi s konkretnimi številkami (se pravi povedati, koliko EUR je znašal naš letni proračun in koliko EUR smo porabili).

a)  Predstavitev odhodkov

Če gre za organizacijo z relativno majhnim proračunom ali pa za organizacijo, ki se bolj ali manj ukvarja samo z eno dejavnostjo, kot se npr. CNVOS s servisom za NVO, zadošča predstavitev odhodkov po njihovih osnovnih skupinah. 

CNVOS jih recimo predstavlja takole:
  EUR %
Skupni odhodki 2013    
Stroški plač    
Stroški administracije (najemnina, telekomunikacijski stroški ipd.)    
Stroški zunanjih storitev izvajalcev    
Potni stroški    


Če pa gre za organizacijo z več bogatimi programi in finančno močno, je odhodke priporočljivo predstaviti po programih, zraven pa še specificirat t.i. ne-programske stroške (tj. stroške, ki niso neposredno del programov, so pa neizogibni za delovanje organizacije (administracija, menedžment, fundraising, najemnine prostorov ipd.)

Vzorčen primer tabelarne predstavitve odhodkov ponuja na svoji spletni strani Slovenska Karitas:
  EUR
I. SPLOŠNO-DOBRODELNI PROGRAMI (EUR)  
Pomoč družinam in posameznikom  
Pomoč otrokom  
Pomoč starejšim, bolnim, invalidnim…  
Pomoč ob večjih naravnih nesrečah  
Poklonjena hrana in material – od podjetij  
Drugi manjši programi  
SKUPAJ (splošno-dobrodelni)  
II. SPECIFIČNI SOCIALNI PROGRAMI  
Pomoč zasvojenim  
Pomoč ženskam v stiski  
Pomoč migrantom in žrtvam trgovine z ljudmi  
Pomoč brezdomcem in brezplačna ambulanta  
SKUPAJ (specifični)  
SKUPAJ PROGRAMI POMOČI V SLO. (I.+II..)  
III. Pomoč tujini  
IV. Zagovorniške kampanje, izobraževanje, osveščanje  
V. DELOVANJE  
VI. STROŠKI DOBRODELNIH AKCIJ  
SKUPAJ ODHODKI (I., II., III., IV,V.,VI.)  

 
Pri tem je zaradi povednosti pomembno pojasniti, kaj sodi pod posamezne stroške. Na Karitasu jih na primer pojasnjujejo takole:

»Med stroške programov štejemo vse stroške, ki predstavljajo material in storitve za ljudi v stiski ter stroške dela zaposlenih, ki so neposredno povezano s pomočjo ljudem v stiski. Med stroške delovanja štejemo stroški administracije, računovodstva, managementa, članarine in druge stroške, ki niso neposredno povezani s pomočjo ljudem v stiski. Med stroške dobrodelnih akcij štejejo vsi stroški, ki nastanejo pri zbiranju sredstev (poštnina, delo, tisk, stroški prireditev itd.).«

 

b)  Predstavitev prihodkov

Prihodke je najbolj smiselno predstaviti glede na njihov vir. Če nanizamo nekaj najpogostejših:

  • javna sredstva (občinska, državna, sredstva EU; lahko ločeno)
  • donacije (individualne – od zasebnikov, korporativne – od pravnih oseb; lahko ločeno)
  • tržni prihodki
  • članarine
  • prispevki uporabnikov.

Karitas pri predstavitvi prihodkov recimo uporablja naslednje kategorije virov:

 
 
CNVOS pa svoje prihodke na spletni strani predstavlja takole:
  EUR %
Skupni prihodki    
Projektna sredstva iz Evropskega socialnega sklada    
Projektna sredstva iz slovenskega proračuna    
Projektna sredstva iz EU proračuna    
Javna naročila    
Tržna dejavnost    
Upravljanje Programa za NVO Norveškega mehanizma    
Članarine    
Donacije    


c)  Prejemki vodstva organizacije

Dovolj je navesti, koliko znaša pogodbeno določeno mesečno ali letno bruto plačilo vodstva organizacije (osnova, morebitne dodatke navesti posebej). In to za vse člane vodstva posebej ter skupno vsoto. Dobrodošlo je dodati tudi podatek, koliko so znašali skupni prejemki vodstva (tudi po posameznikih) v zadnjem letu.

CNVOS na svoji spletni strani recimo objavlja podatek o višini osnovne mesečne bruto plače direktorja in edinem njenem dodatku (za delovno dobo) ter višino njegove letne bruto plače za preteklo leto.

Se sprašujete, zakaj razkrivati prejemke vodstva? Ko smo sami razmišljali o tem, smo si rekli, da raje poglejmo z druge strani – zakaj pa jih ne bi? In se kljub trudu nismo uspeli domisliti ničesar pametnega. Če drži, da v nevladnih organizacijah delamo za dobro ljudi, ne pa za lasten žep (pri čemer si seveda vsak za svoje delo zasluži pošteno in dostojno plačilo), potem vendar nikogar izmed nas razkritje njegovega plačila ne bi smelo spravljati v zadrego, saj je njegova višina brez dvoma skrbno pretehtana in upravičena. Če vas tudi to še ne prepriča, pa imamo še enostavnejši odgovor. Plačilo svojih vodstev dandanes razkrivajo vsa resna podjetja. Kako jih potem ne bi nevladniki?

Zgleden tuj primer: angleški National Council for Voluntary Organisations (NCVO).

 

d)  Razmerje med najvišjo, povprečno in najnižjo plačo v organizaciji

Primer CNVOS-a: »Razmerje med najnižjo osnovno bruto plačo in najvišjo je 1 : 2,32. Med povprečno plačo in najvišjo pa 1 : 1,62.«

Zakaj objaviti? Predvsem zato, ker je debata o tovrstnih razmerjih in mejah njihove pravičnosti v družbi zelo živa in vedno bolj aktualna. Kje so meje pravičnega razmerja, je seveda zelo izmuzljivo in si jih vsekakor ne bi upali za vekomaj zakoličiti. A to ni razlog, da nevladne organizacije aktualnega razmerja ne bi objavile. Prepričani smo, da zanj velja enako kot za prejemke vodstev – da je skrbno pretehtano in upravičeno.