razpisi za NVO

Vprašanje: Ali je sprejemljivo, da se prispeva k dvema rezultatom, pri čemer ima en rezultat en kazalnik, drugi pa dva kazalnika?
Odgovor: To ni sprejemljivo. Obvezen je prispevek vsaj k enemu rezultatu in vsaj dvema z njim povezanima kazalnikoma. Če izberete dva rezultata, mora program za vsak rezultat posebej prispevati vsaj dva kazalnika.

Vprašanje: V navodilih je navedeno: »Vsi predlagani programi v Skupini 1 morajo prispevati najmanj k enemu rezultatu in najmanj dvema z njim povezanima kazalnikoma od 1 do 3.« Ali to pomeni, da mora projekt, ki prispeva k enemu rezultatu, prispevati vsaj k dvema kazalnikoma, ki se nanašata na rezultate 1–3, medtem ko morajo tematski resursni centri prispevati k vsem kazalnikom, povezanimi z rezultatom 4?
Odgovor: Program, ki ga prijavljate, mora prispevati najmanj k enemu rezultatu in vsaj dvema z njim povezanima kazalnikoma. Če se torej odločite za prispevek k rezultatu 1 »Okrepljena zagovorniška/watchdog vloga društev«, mora program prispevati k najmanj dvema kazalnikoma, vezanima na ta rezultat. Prijave za tematske resursne centre morajo prispevati samo k rezultatu 4 »Izboljšane zmogljivosti in trajnost organizacij civilne družbe«, a hkrati tudi k vsem njegovim kazalnikom.

Vprašanje: Ali moramo imeti v Skupini 1 že obstoječ program, ki ga nadgrajujemo s tem razpisom?
Odgovor: Razpis v Skupini 1 je usmerjen v nadgradnjo oziroma izboljšanje obstoječih programov društev.

Vprašanje: Kako dokazujemo, da program, ki ga želimo nadgraditi, že obstaja oz. da ga izvajamo? Ali so sprejemljiva poročila o delu organizacije ali kakšni drugi dokumenti?
Odgovor: Program predstavite v prijavnem obrazcu. Dodatnih dokazil ne prilagate. Ocenjevalci/ke si lahko vsebine preverijo na spletni strani ali družbenih omrežjih prijavitelja.

Vprašanje: Ali lahko prijavimo več programov ali samo enega?
Odgovor: Mogoče je prijaviti samo en program.

Vprašanje: Kdo je v finančni tabeli naveden kot nosilec stroška, če partnerji niso dovoljeni?
Odgovor: Obrazec finančnega načrta se uporablja pri vseh razpisih tega programa in ni posebej prilagojen prijavam brez partnerjev. V stolpec »Nosilec stroška« zato vnašate izključno prijavitelja.

Vprašanje: Če je program že delno financiran iz drugih virov, ali se to lahko kje navede? Da se ne bi napačno ocenilo proračun ali zmogljivosti?
Odgovor: V prijavnem obrazcu morate vsekakor opisati predlagani program, vključno z obstoječimi viri financiranja, če obstajajo. Pazite, da jasno izpostavite, da gre za nadgradnjo obstoječega programa in stroške, povezane s to komponento.

Vprašanje: Če bi društvo v vlogi partnerja na drugem razpisu I4V prejelo npr. 10.000 €, ali to pomeni, da lahko v okviru tega razpisa prejme še 50.000 €, saj je skupni znesek omejen na 60.000 €?
Odgovor: Načeloma da. Upoštevajte, da je na tem razpisu višina posamezne podpore 60.000 €, zato ni mogoče prijaviti programa ali tematskega resursnega centra v znesku nižjem od tega (npr. 50.000 €).

Vprašanje: Ali se lahko financirajo stroški plač?
Odgovor: Stroški plač so sprejemljivi v obeh skupinah razpisa.

Vprašanje: Ali morajo biti programi geografsko omejeni le na Hrvaško? Če razvijamo program državljanske vzgoje, ali ga lahko razvijamo in izvajamo tudi zunaj Hrvaške?
Odgovor: Lahko, če gre za države članice EU.

Pri strateški litigaciji ni v ospredju konkreten primer, ampak družbena, politična in/ali pravna sprememba, ki jo bo primer prinesel. Pri strateški litigaciji uporabljamo pravna sredstva za to, da odpravimo zakonske ali politične luknje. Z drugimi besedami, cilj strateške litigacije je širši od posameznega primera oz. reševanja specifičnega pravnega problema enega posameznika.

Za strateško litigacijo običajno izberemo primer, ki lahko povzroči pravni precedens, ki bo vplival na širše družbene spremembe. To pomeni, da se lahko na podlagi tega primera oblikuje praksa, ki bo vplivala na presojanje ostalih podobnih primerov. Tako pritožba posameznika ali skupine posameznikov postane vzvod za spreminjanje politik in prakse.

Praviloma naj bi strateška litigacija dosegla ali pomagala doseči enega od naslednjih ciljev:

• izboljšanje pravnega sistema - s sprejemanjem, izboljšanjem ali nadgradnjo zakonov in vzpostavitvijo učinkovitih mehanizmov izvajanja;
• »učenje« sistema - z oblikovanjem sodne prakse, v kateri je jasno razvidno, kako naj se splošna norma uporabi za konkretne primere, ali z novo ali nadgrajeno razlago predpisov;
• krepitev ranljivih/deprivilegiranih skupin, ki so izpostavljene posebnim kršitvam pravic, in prikaz, kako lahko uveljavljajo svoje pravice v obstoječem (ali izboljšanem) sistemu;
• »poučevanje« javnosti – prikaz, kako lahko vztrajanje pri pravicah posameznika izboljša njihovo širšo zaščito;
• ustvarjanje podlage, na kateri si lahko državljani z uporabo novo vzpostavljene prakse pomagajo sami.

Strateška litigacija lahko vključuje tudi dejavnosti, ki se izvajajo zunaj sodne dvorane, kot so javne kampanje in zagovorništvo, da se ustvari podpora za družbene/politične spremembe, ki jih želimo doseči (npr. zagovorništvo za nova navodila za centre za socialno delo glede izvajanja določenega zakona). Poslužimo se lahko tudi različnih administrativnih postopkov, ki so na voljo (npr. inšpekcijski postopki, zahteva po strokovnem nadzoru ministrstva ipd.).

V praksi organizacije z neposrednim delom s svojimi uporabniki zbirajo informacije/dokaze o kršitvah pravic, ki predstavljajo kvalitetno osnovo o širših, sistemskih in družbenih vzrokih kršenja človekovih pravic na področju, s katerim se posamezna organizacija ukvarja. Tako zbrani dokazi so potem osnova za strateško litigacijo. Katero pot bo organizacija izbrala (zagovorništvo, sodni postopek ipd.), je odvisno od posameznega primera.

V okviru tega razpisa se upravičene aktivnosti, ki prispevajo h kazalniku »Število podprtih primerov strateške litigacije«, nanašajo na krepitev znanja organizacij o strateški litigaciji in za njo, izmenjavo znanja med organizacijami ter zbiranje in obdelavo podatkov o kršitvah človekovih pravic, ki vodijo do sprožitev strateških postopkov ipd.

Vir: Provedba antidiskriminacijskog prava: priručnik za civilno društvo, Hrvatski pravni centar i Udruga za zaštitu ljudskih prava i građanskih sloboda u partnerstvu s organizacijom Equal rights trust, 2013