transparentnost delovanja

Zadnja poročila vključujejo letne računovodske bilance stanja ter izkaze prihodkov in odhodkov. Zaradi preglednosti naše prihodke in odhodke za preteklo leto predstavljamo tudi v spletnemu obiskovalcu prijaznejši obliki. V skladu z mednarodnimi standardi finančne transparentnosti objavljamo tudi mesečno in letno bruto plačo vodstva ter razmerje med najvišjo, povprečno in najnižjo plačo.

 
  EUR %
Skupni prihodki 2021 563.749,13  100
Projektna sredstva iz slovenskega proračuna 209.732,71 37
Projektna sredstva iz EU proračuna 39.291,26 7
Upravljanje Programa za NVO Norveškega mehanizma 116.549,77 21
Projektna sredstva iz drugih virov 8.950,49 2
Open society Initiative za Evropo v okviru Open Society Foundations 93.682,24 17
Tržna dejavnost 87.892,66 15
Članarine 7.650,00 1
  EUR %
Skupaj odhodki v 2021 562.400,54 100
Stroški plač 320.346,95 57
Stroški administracije (najemnina, telekomunikacijski stroški ipd.) 49.067,76 8,5
Stroški zunanjih storitev in izvajalcev 191.078,89 34
Potni stroški 1.906,94 0,5

Zagovarjali smo pravice nevladnic in nevladnikov – ter vseh tistih, ki jim nevladniki pomagajo.

  • Izborili smo dvig plač izvajalcev socialnovarstvenih programov. Za to smo si prizadevali vse od leta 2013! Spomnimo: leta 2012 so bile plače izvajalcev socialnovarstvenih programov primerljive s plačami javnih uslužbencev na podobnih delovnih mestih. Ko je nastopila finančna kriza, so se sredstva za plače v obeh, tako javnem kot nevladnem sektorju, znižala. Vendar so se plače v javnem sektorju od konca finančne krize dvignile že trikrat, sredstva za izvajalce socialnovarstvenih programov pa so vztrajno padala. Skupaj z izvajalci programov smo ministrstvo vztrajno opozarjali, da socialnovarstveni programi na tak način ne morejo delovati. Nihče si ne želi vztrajati na podplačanem delovnem mestu. V letu 2021 so nam na ministrstvu končno stopili naproti. Upoštevali pa so tudi naše predloge, naj bodo materialni stroški izplačani v pavšalu. 
  • Dosegli smo, da je bilo za necepljene delavce v socialnovarstvenih programih obvezno redno testiranje ves čas brezplačno. Stroški testiranja tako niso bremenili proračunov nevladnih organizacij.
  • Zahtevali smo, da vlada med izjeme od izpolnjevanja pogoja PCT uvrsti osebe, ki potrebujejo nujno pomoč socialnovarstvenih organizacij in osebno asistenco. Postavili smo se na stran tistih, ki osnovne življenjske dobrine zaradi nizkih dohodkov ne kupujejo v trgovinah, temveč dobijo v humanitarnih skladiščih in centrih za razdeljevanje kraje. Uspelo nam je.
  • V sodelovanju s humanitarnimi, invalidskimi in športnimi organizacijami smo začasno zaustavili sprejem novele Zakona o igrah na srečo, ki bi za več milijonov evrov zmanjšal prihodke FIHP in FŠO. Postopek se nadaljuje v letu 2022. Ne bomo se vdali. 
  • Dosegli smo izbris diskriminatornih pogojev za nevladne organizacije na dveh razpisih SVRK za razdelitev sredstev EGP in Norveškega sklada. SVRK je kršil pogodbo z državami donatoricami in za nevladne organizacije določil tako visoke pogoje, da ni mogla sodelovati praktično nobena.

Skrbeli smo za dobro obveščenost nevladnih organizacij.

  • V letu 2021 smo zabeležili 300.000 obiskov spletne strani cnvos.si. Največ ljudi nas je našlo med iskanjem vsebin v brskalnikih. To nas ne preseneča: ažurno smo namreč interpretirali vse vladne odloke, povezane z epidemijo koronavirusa, in jih sporočali v jeziku, ki ni razumljiv zgolj tistim z dvema doktoratoma iz prava. Osredotočili smo se na interventne ukrepe, ki vplivajo na delovanje nevladnih organizacij. Na strani NVO v času koronavirusa smo objavili 71 člankov, ki smo jih redno posodabljali. 
  • Za naročnice in naročnike našega tedenskega e-novičnika smo zbrali 868 nacionalnih in mednarodnih razpisov za nevladne organizacije.

Delili smo znanje.

  • Naša pravna služba je po telefonu in e-pošti s članicami CNVOS delila 300 brezplačnih pravnih nasvetov.
  • 500 ur smo porabili za bolj kompleksno, poglobljeno pravno svetovanje.
  • Objavili smo nov vodič o pravnih okvirih financiranja NVO.
  • Izvedli smo 25 delavnic. Ponovili smo naše »klasične« delavnice – o tem, kako spremljati in vrednotiti projekte, kako upravljati s tveganji, kaj vse je treba vedeti o delu s prostovoljci … Prilagajali pa smo se tudi aktualnim razmeram in nevladnim organizacijam med drugim ponudili delavnico o motiviranju zaposlenih na daljavo in o tem, kako vzpostaviti zdravo delovno okolje v času boja z epidemijo. Nova znanja je pridobilo 700 udeležencev delavnic.

Naše znanje in izkušnje so iskali tudi onkraj meja.

  • Direktor CNVOS je kot vodilni presojevalec sodeloval pri OECD-jevi periodični presoji razvoja javne uprave v Albaniji in na Kosovu. Končni poročili sta objavljeni tukaj.
  • Naš direktor je kot vodilni strokovnjak usmerjal in koordiniral tudi razvoj nove črnogorske vladne Strategije sodelovanja med državnimi organi in nevladnimi organizacijami 2022–2026. Strategija bo sprejeta predvidoma v drugem četrtletju 2022. 
  • V imenu OECD smo sodelovali pri pripravi novega ukrajinskega zakona o javnih posvetovanjih. Analizirali smo vladni osnutek zakona in podali priporočila za izboljšave ter pregledali približno 200 amandmajev, ki so jih vložili poslanci. Sodelovali smo v parlamentarni delovni skupini pri pripravi dopolnjenega predloga zakona za plenarno obravnavo v Verkhovni Radi. 
  • Sodelovali smo v organih Balkan Civil Society Development Network (BCSDN): vodili smo upravni odbor, zaključili regionalno raziskavo o potrebah NVO na področju Zahodnega Balkana in pregledali nacionalna poročila v okviru programa Monitoring matrix of enabling environment for CSOs.

Upravljali smo program Active Citizens Fund v Sloveniji.

Norveška, Islandija in Lihtenštajn si želijo okrepiti vlogo nevladnih organizacij pri spodbujanju demokratičnega vodenja države, vključevanja javnosti v odločanje na nacionalni in lokalni ravni ter krepitvi človekovih pravic v trinajstih evropskih državah. Med drugim tudi v Sloveniji. Upravljanje sklada za nevladne organizacije Active Citizens so nam leta 2018 zaupali že drugič. In mi smo se tudi v 2021 trudili upravičiti njihovo zaupanje. 

  • Januarja smo objavili Javni razpis za institucionalno podporo, maja pa rezultate razpisa.
  • Maja smo objavili tudi Javni razpis za male projekte. Tiste, ki so nas najbolj navdušili, smo razglasili decembra. 
  • Za nevladne organizacije, ki so jih zanimalo naši razpisi, smo izvedli spletne delavnice, ki smo jih objavili tudi na našem YouTube kanalu. Posvetili pa smo se jim tudi na štiri oči. 38-krat smo jim svetovali
  • Nevladnicam in nevladnikom smo pomagali pripraviti prepričljive opise izbranih projektov in dobre zgodbe, ki smo jih objavili na Facebooku Active Citizens Fund – Slovenija

V letu 2021 smo med 27 nevladnih organizacij razdelili 830.000 evrov. 

Pri pripravi razpisov in spremljanju projektov smo pomagali tudi upraviteljem sklada Active Citizens na Hrvaškem

Upravljali smo sklad za obrambo demokracije.

Open Society Initiative za Evropo v okviru Open Society Foundations nam je v upravljanje zaupala sklad za obrambo demokracije v višini 100.000 evrov. Prek Poziva za Finančno podporo za akcije za obrambo demokracije smo podrli nujne zagovorniške, pravne in komunikacijske akcije nevladnih organizacij, ki so se zoperstavile zlorabi prava, sovražnemu govoru in škodljivim zakonom.

Podprli smo 13 nevladnih organizacij.

Osnovna mesečna bruto plača direktorja CNVOS od 1. januarja 2021 naprej znaša 3.490,57 EUR. Nanjo ne prejema nobenih dodatkov, razen dodatka za delovno dobo (trenutno 6,50 %). V letu 2021 je prejel 44.522,22 EUR bruto dohodka. Vodstvo za svoje delo od CNVOS ne prejema nobenih drugih honorarjev.

Razmerje med najnižjo osnovno bruto plačo na CNVOS, ki znaša 1.597,79 EUR, in najvišjo (direktorjevo) je 1 : 2,18. Med povprečno plačo, ki znaša 2.141,09 EUR, in najvišjo pa 1 : 1,63.

E-mail: info@cnvos.si

Telefon: 01 542 14 22