Pred tridnevno delavnico "Pridobivanje sredstev in uspešno pisanje projektnih prijav" smo se pogovarjali z Veroniko Vodlan, projektno svetovalko na CNVOS, ki bo delavnico tudi vodila. Veronika ima za sabo več kot 100 uspešno napisanih projektnih prijav in nešteto velikih in majhnih nasvetov, kako biti pri prijavah uspešen …
1. Veronika, če gremo od začetka. Kako kako izmed množice razpisov izbrati tiste, ki so primerni za posamezno organizacijo.
Najbolj ključno je, da so razpisni cilji skladni s cilji naše organizacije, saj je od tega odvisno, ali bo izvedba projekta pomenila tudi napredek za organizacijo.
2. In ko je razpis izbran … Kateri so tisti glavni koraki, ki jih morajo prijavitelji upoštevati?
Zdi se mi, da se pri odgovoru vedno ponavljam, ampak to je res ključno - prebrati je potrebno CELOTNO razpisno dokumentacijo, saj se ravno v tistem delu, ki ga ne preberemo, največkrat skrivajo podatki, ki so ključni za uspešno prijavo.
3. Kaj pa najbolj pogoste napake, na kaj morajo biti še posebej pozorni?
Ker prijavitelji dostikrat ne preberejo celotne dokumentacije, ampak jo le preletijo oziroma iščejo le odgovore na vprašanja, ki se jim porajajo med pisanjem projektne prijave in izpolnjevanjem obrazcev, se velikokrat zgodi, da šele potem, ko je že (skoraj) vse napisano, ugotovijo, da ne izpolnjujejo enega od ključnih kriterijev - npr. finančne ali organizacijske zmogljivosti, referenc, sestave partnerstva ... Prijavitelji so tudi prevečkrat osredotočeni na same aktivnosti, ne pa na cilje, ki jih želijo prek aktivnosti doseči. Zato aktivnosti med seboj niso dovolj povezane in ne nagovarjajo skupnega cilja - to pa ocenjevalcem sporoča, da organizacija projekta ne dojema kot celote, kjer so vsi deli med seboj povezani in nujno potrebni za dosego cilja.
4. Katere pa so tiste lastnosti dobro pripravljenega projekta, ki po tvojem mnenju največkrat prepričajo razpisne komisije. Je res, da je tudi izbira ključnih besed lahko odločujoča?
Ja, izbira besed je res lahko odločujoča, saj morajo prijavitelji uporabljati jezik, ki bo ocenjevalcem blizu. Največkrat gre za nekatere uveljavljene izraze, ki jih najdemo že v razpisni dokumentaciji, na primer "trajnost projekta", "družbeni učinek", "medgeneracijsko sodelovanje", "ranljive skupine", ki jih sicer v drugih okoljih ne uporabljamo tako pogosto. Je pa res, da se "starim mačkom" dogaja ravno obratno - ta razpisni jezik so že toliko posvojili, da ne znajo več teh istih stvari povedati na drug, morda bolj ljudski način.
