Državni zbor je 29. maja 2020 sprejel Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (ZIUOOPE). Tako imenovani tretji paket začasnih ukrepov za odpravo in omilitev posledic epidemije prinaša med drugim tudi nov ukrep delnega subvencioniranja plač, in sicer možnost, da delavcu odredite delo s skrajšanim delovnim časom. Zakon že velja, ukrep delnega subvencioniranja plač pa velja od 1. junija 2020.

Posodobitev 15. 6. 2020: oddaja vloge pri ZRSZ in poročanje na REK-1 obrazcu

Posodobitev 29. 6. 2020: Tedenski obseg dela je lahko razporejen tudi neenakomerno

Dopolnitev 10. 7. 2020: obveznost posredovanja pisne odredbe in druge novosti po ZIUPDV

Ukrep omogoča, da delavcu odredite delo s skrajšanim delovnim časom – pod pogojem, da ima delavec z vami sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas (40 ur na teden). Tisti čas, ko delavec ne dela, se šteje kot čakanje na delo doma. Delavcu morate zagotavljati delo za minimalno polovični delovni čas, kar pomeni, da mora ostati delavčeva delovna obveznost vsaj 20 ur na teden. Delavcem boste lahko delo s skrajšanim delovnim časom odredili od 1. junija 2020 do 31. decembra 2020.

Skrajšani delovni čas boste za čas od 1. junija dalje lahko odredile tudi tiste NVO, ki ne boste izpolnjevale pogojev za pridobitev subvencije za delno povračilo nadomestila plače.

Ukrep delnega subvencioniranja skrajšanja polnega delovnega časa boste lahko kombinirali z ukrepom čakanja na delo doma v mesecu juniju. Tako boste lahko v juniju nekatere delavce napotili na  čakanje na delo doma, drugim pa odredili delo s skrajšanim delovnim časom.

 

Odreditev dela  s skrajšanim delovnim časom

Na delo s skrajšanim delovnim časom lahko napotite vsakega delavca, ki je pri vas zaposlen na podlagi pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas. Na delo s skrajšanim delovnim časom ne morete napotiti delavca, ki je upravičen do dela s krajšim delovnim časom na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu. Prav tako ne morete napotiti na delo s skrajšanim delovnim časom delavca v času, ko teče odpovedni rok pogodbe o zaposlitvi.

Delavca lahko napotite na delo s skrajšanim delovnim časom za čas od 1. junija 2020 do 31. decembra 2020. Ker morate delavcu ves čas zagotavljati delo za vsaj 20 ur na teden, ga lahko v okviru odreditve dela s skrajšanim delovnim časom napotite na začasno čakanje na delo doma v deležu od 5 do 20 ur tedensko. Pri tem ni treba vsem delavcem odrediti dela s skrajšanim delovnim časom v enakem obsegu ali z enakim obdobjem trajanja. V pisni odredbi lahko določite tudi neenakomerno razporejen delovni čas. Neenakomerno razporejen skrajšani delovni čas lahko odredite le delavcem, katerim zaradi narave delovnega mesta oziroma vrste dela ni mogoče zagotavljati dela v enakomernem tedenskem obsegu. Delovni čas lahko določite neenakomerno le na način, da je za referenčno obdobje enega meseca vnaprej razvidno, katere dneve delavec dela in koliko ur.

1. Ker v NVO praviloma ni reprezentativnih sindikatov, morate pred sprejetjem odločitve o odreditvi dela s skrajšanim delovnim časom, o obsegu dela s skrajšanim delovnim časom, številu zaposlenih, ki jim bo takšno delo odrejeno in trajanju odreditve obvestiti delavce na pri vas običajen način (na primer na sestanku, z obvestilom na oglasni deski, ipd.). Če se kasneje okoliščine spremenijo, je o tem potrebno znova obvestiti vse delavce.

2. Določite obseg dela s skrajšanim delovnim časom (na primer 35 ur na teden), število zaposlenih (na primer 2 delavca od skupno 4), ki jim boste takšno delo odredili in čas trajanja dela s skrajšanim delovnim časom (na primer do 31. 12. 2020 oziroma do preklica).

3. Pripravite pisno odredbo, s katero delavcu odredite delo s skrajšanim delovnim časom. Odredbo naj sprejme oseba, ki je pooblaščena za sklepanje pogodb o zaposlitvi. Pisno odredbo morate posredovati Zavodu RS za zaposlovanje v osmih delovnih dneh od sprejetja.

Pisna odredba naj vsebuje vsaj (lastno odredbo o skrajšanjem delovnega časa si lahko izdelate v e-pravniku ali uporabite vzorec v word dokumentu):

  • obseg skrajšanega delovnega časa. Ta ne sme biti krajši od polovice polnega delovnega časa. Na primer določite, da delavcu odrejate skrajšani delovni čas 35 ur na teden, hkrati pa ga za čas 5 ur na teden napotujete na začasno čakanje na delo doma.
  • čas trajanja dela s skrajšanim delovnim časom. Na primer določite, da bo delavec delo s skrajšanim delovnim časom opravljal od 15. junija do preklica oziroma do 31. decembra 2020.
  • razporeditev delovnega časa ali način razporeditve delovnega časa. Na primer določite, da bo delavec delo opravljal vsak dan od 7.00 do 14.00 (v primeru, da ste določili 35 urni delovnik). Tedenski obseg dela lahko razporedite tudi neenakomerno (na primer določite, da bo delavec  svojo tedensko delovno obveznost 35 ur izpolnil tako, da bo od ponedeljka do srede delal po 9 ur, v četrtek 8 ur v petek bo prost).
  • čas trajanja odmora med delom. Čas trajanja odmora določite sorazmerno glede na dolžino delovnega časa, ki ga delavec opravi na dan, ko dela.
  • višino povračila stroškov v zvezi z delom. Delavec je upravičen do povračila stroškov v zvezi z delom kot je določeno v ZDR-1.
  • možnost in način poziva delavcu, da delo ponovno opravlja s polnim delovnim časom. Delodajalec lahko delavca kadarkoli pozove, da začne opravljati delo s polnim delovnim časom. Na primer določite, da boste delavca o začetku opravljanja dela s polnim delovnim časom obvestili pisno, na njegov elektronski naslov, najmanj en dan pred začetkom.
  • višino nadomestila plače. Delavec je za čas, ko ne bo delal, upravičen do nadomestila plače.

4. Dosledno vodite evidenco o izrabi delovnega časa delavca, ki mu odredite delo s skrajšanim delovnim časom. Iz nje mora biti razviden čas prihoda in odhoda z dela. Čas prihoda in odhoda z dela morate vpisati v evidenco o izrabi delovnega časa ob dejanskem prihodu in odhodu delavca z dela. Torej ne oboje šele na koncu delavnika.

5. Najkasneje v roku 3 delovnih dni od odreditve dela s skrajšanim delovnim časom morate Zavodu RS za zaposlovanje sporočiti, da je bilo delavcu odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom. Zavod pa morate obvestiti tudi tiste NVO, ki boste delavcu odredile delo s skrajšanim delovnim časom, za subvencijo pa ne boste zaprosile. To naredite tako, da obvestilo pošljete po elektronski pošti na naslov: obvestilacas@ess.gov.si. Obvestilo naj vsebuje  naziv NVO in matično številko, število delavcev, ki ste  jim odredili delo s skrajšanim delovnim časom, in datum odreditve takšnega dela. Dokazilo o poslanem obvestilu je obvezna priloga k vlogi za dodelitev subvencije! Lastno obvestilo odreditvi dela s skrajšanim delovnim časom si lahko izdelate v e-pravniku ali uporabite vzorec v word dokumentu.

 

Plača in nadomestilo plače delavca

Delavcu za čas, ko dejansko dela, pripada plača (višino plače izračunamo glede na njegovo dejansko prisotnost na delu) in za čas do polnega delovnega časa, ko v okviru odrejenega skrajšanega delovnega  časa ne dela (in sicer sorazmerno glede na čas napotitve na čakanje na delo), nadomestilo plače v višini 80 % njegove povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v obdobju zaposlitve v zadnjih treh mesecih ni delal in je za ves čas prejemal nadomestilo plače, je osnova za nadomestilo enaka osnovi za nadomestilo plače v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v celotnem obdobju zadnjih treh mesecev ni prejel niti ene mesečne plače, mu pripada nadomestilo plače v višini osnovne plače, določene v pogodbi o zaposlitvi. Višina nadomestila plače ne sme presegati višine plače, ki bi jo delavec prejel, če bi delal.

Delavec, ki ste mu odredili delo s skrajšanim delovnim časom, ohrani vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, kot da bi delal polni delovni čas, z nekaj izjemami:

  • za čas, ko je napoten na čakanje na delo, prejema nadomestilo plače,
  • do odmora med delom je delavec upravičen sorazmerno s časom, prebitim na delu. Čas trajanja odmora določite sorazmerno glede na dolžino delovnega časa, ki ga delavec opravi na dan, ko dela. Velja, da če je njegov delovni čas krajši kot štiri ure na dan, nima pravice do odmora,
  • do povračila stroškov za malico je delavec upravičen le, če dela vsaj štiri ure na dan. Delavci, ki so zaposleni v invalidskih in humanitarnih organizacijah, so do povračila stroškov za malico upravičeni le, če delajo več kot štiri ure na dan.

Če delavec opravlja delo s skrajšanim delovnim časom tako, da na primer en dan v tednu dela ne opravlja, za ta dan ni upravičen do povračila stroška prevoza na delo ali do povračila stroškov za malico.

Delavec kljub odreditvi dela za skrajšani delovni čas ostaja vključen v socialna zavarovanja v polnem obsegu, torej za polni delovni čas. Pripada mu letni dopust v polnem trajanju glede na obdobje zaposlitve in polni regres.

Če je delavec v času začasno odrejenega dela s skrajšanim delovnim časom upravičeno odsoten z dela (na primer zaradi koriščenja letnega dopusta, ker je dela prost dan, je v bolniškem staležu), ima pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z ZDR-1. To pomeni, da mu v primeru izrabe letnega dopusta oziroma odsotnosti na dan praznika pripada 100 % plače, ki bi jo delavec prejel, kot če bi delal polni delovni čas. Upošteva se delovna obveznost delavca, kot je določena s pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas.

Pri obračunu plače in nadomestila plače delavca, morate najkasneje na dan izplačila oddati REK-1 obrazec, z oznako vrste dohodka 1001 (kot če bi delavec delal ves čas polni delovni čas).  Navodila za pravilno izpolnitev najdete na spletni strani FURS.

 

Soglasje NVO za vključitev delavca v ukrepe aktivne politike zaposlovanja

Delavec se lahko v času odrejenega skrajšanega delovnega časa prijavi v evidenco iskalcev zaposlitve in se lahko vključi v ukrepe, ki jih Zavod RS za zaposlovanje zagotavlja prijavljenim iskalcem zaposlitve (pri tem potrebuje soglasje NVO). V primeru vključitve se delavcu za čas čakanja na delo višina nadomestila ne spremeni. 

 

Subvencija za delno povračilo nadomestila plače za delavce, katerim ste odredili delo s skrajšanim delovnim časom

Za odreditev dela s skrajšanim delovnim časom lahko uveljavljate delno povračilo nadomestila plače v obliki subvencije. Subvencija je določena v nominalnem znesku in ni odvisna od plače delavca ampak le od obsega skrajšanja delovnega časa.

Pravico do subvencije lahko uveljavlja nevladna organizacija, ki :

  • je bila v Poslovni register Slovenije vpisana pred 13. marcem 2020,
  • zaposluje delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas in
  • po njeni oceni najmanj 10 % delavcem mesečno ne more zagotavljati najmanj 90 % dela.

Do subvencije boste upravičeni, če boste izpolnjevali zgornje pogoje in boste pri Zavodu RS za zaposlovanje v 15 dneh po odreditvi skrajšanega delovnega časa vložili vlogo, a najpozneje do 10. decembra 2020. Zavod RS za zaposlovanje bo za ta namen pripravil posebno vlogo, ki jo boste skupaj z dokazili morali oddati elektronsko na Portalu za delodajalce (vloga na voljo od 12. 6. 2020 dalje). Vlogi boste morali priložiti dokazilo o poslanem obvestilu Zavodu RS za zaposlovanje o odreditvi dela s skrajšanim delovnim časom.

Vlogi je že dodana izjava, s katero boste med drugim morali potrditi:

  • da delavcem, zaposlenim za polni delovni čas, zagotavljate delo za vsaj polovični delovni čas in da ste jim z ustrezno odredbo odredili delo s skrajšanim delovnim časom, hkrati pa delno napotili na začasno čakanje na delo,
  • da ocenjujete, da najmanj 10 % zaposlenim ne morete zagotoviti najmanj 90 % dela,
  • da imate tolikšen upad prihodkov, da bi brez pridobitve subvencije delavcem prenehalo delovno razmerje iz poslovnega razloga,
  • da v obdobju prejemanja povračila in še mesec dni po tem obdobju ne boste kršili prepovedi odpuščanja, kar pomeni, da za delavce, za katere ste prejeli povračilo nadomestila plače, ne boste začeli postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga oziroma večjemu številu delavcev,
  • da soglašate z javno objavo prejemnikov sredstev in višino prejemkov,
  • da ne gre za delavce, ki so vključeni v javna dela oziroma za njihovo zaposlitev prejemamo subvencijo iz naslova programa aktivne politike zaposlovanja,
  • da niste neposredni ali posredni proračunski uporabnik,
  • da ne gre za dvojno financiranje in
  • da pod kazensko in materialno odgovornostjo potrjujete, da so navedbe v izjavi resnične.

Zavod RS za zaposlovanje bo o vaši vlogi odločil v roku 15 dni od prejema vloge s sklepom. Na podlagi sklepa, da vam pripada pravica do subvencije, pa boste z Zavodom RS za zaposlovanje še sklenili pogodbo o subvencioniranju, v kateri boste določili medsebojna razmerja in bo tudi podlaga za izplačilo subvencije. 

Subvencija se bo izplačevala mesečno, za pretekli mesec, dokler boste izpolnjevali pogoje. Prvo nakazilo lahko pričakujete najkasneje v 30 dneh po podpisu pogodbe z Zavodom RS za zaposlovanje.

 

Do katere višine subvencije ste NVO upravičene?

V tabeli je prikazana višina mesečne subvencije, ki pripada NVO za vsakega delavca, ki dela s skrajšanim delovnim časom

Zagotavljanje dela

Višina subvencije

20 do 24 ur tedensko

448 evrov

25 do 29 ur tedensko

336 evrov

30 do 34 tedensko

224 evrov

35 ur tedensko

112 evrov

Subvencija se sorazmerno zmanjša, če delavec ne bo ves mesec delal s skrajšanim delovnim časom ali ne bo delal ves čas zaradi na primer koriščenja letnega dopusta oziroma drugih upravičenih odsotnosti z dela.

Seznam prejemnikov in podatki o višini prejetih nadomestil bodo javno objavljeni na strani ZRSZ. Prejeta subvencija predstavlja državno pomoč.

 

Obveznosti NVO, ki uveljavljajo pravico do subvencije

  • v obdobju prejemanja subvencije in še mesec dni po tem obdobju ne smete začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki ste jim odredili delo s skrajšanim delovnim časom, ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred 13. marcem 2020 in delodajalec za te delavce ni uveljavil subvencije po tem zakonu ali ZIUZEOP.
  • v obdobju prejemanja subvencije ne smete odrejati nadurnega dela, neenakomerno razporediti ali začasno prerazporediti delovnega časa, če to delo lahko opravite z delavci, ki jim je odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom.
  • V obdobju prejemanja subvencije morate delavcem, ki ste jim odredili delo s skrajšanim delovnim časom, redno izplačevati plačo in nadomestilo plače v sorazmernem delu glede na odrejeni delež dela oziroma delnega začasnega čakanja na delo.
  • voditi morate evidenco o izrabi delovnega časa delavca, ki ste mu odredili delo s skrajšanim delovnim časom. Čas prihoda in odhoda z dela morate vpisati ob dejanskem prihodu in odhodu delavca z dela. Torej ne šele oboje na koncu delavnika.
  • Najkasneje v roku 3 delovnih dni od odreditve dela s skrajšanim delovnim časom morate Zavodu RS za zaposlovanje sporočiti, da je bilo delavcu odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom,
  • Najkasneje v roku 8 delovnih dni od odreditve dela s skrajšanim delovnim časom morate Zavodu RS za zaposlovanje poslati pisno odredbo,
  • V primeru, ko pozovete delavca, da znova opravlja delo s polnim delovnim časom, morate o tem predhodno obvestiti Zavod RS za zaposlovanje.
 
 

Kdaj boste morali prejeto subvencijo vrniti?

Sredstva prejetih subvencij za delno povračilo nadomestil plače boste morali vrniti z zamudnimi obresti v celoti, če :

  • boste v obdobju prejemanja subvencije začeli postopke odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov delavcem, ki ste jim odredili delo s skrajšanim delovnim časom ali večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred 13. marcem 2020 in za te delavce niste uveljavili subvencije po tem zakonu ali ZIUZEOP,
  • boste v obdobju prejemanja subvencije in še mesec dni po tem obdobju odredili nadurno delo, neenakomerno razporedili ali začasno prerazporedili delovni čas, in bi to delo lahko opravili z delavci, ki ste jim odredili delo s skrajšanim delovnim časom,
  • v obdobju prejemanja subvencij delavcem, ki ste jim odredili delo s skrajšanim delovnim časom, ne boste redno izplačevali plače in nadomestila plače v sorazmernem deležu,
  • ne boste vodili evidence o izrabi delovnega časa delavca, kateremu ste odredili delo s skrajšanim delovnim časom,
  • niste v roku obvestili Zavod RS za zaposlovanje o odreditvi dela s skrajšanim delovnim časom,
  • boste v obdobju prejemanja subvencije ali v obdobju po prenehanju prejemanja, ki je enako obdobju prejemanja subvencije, začeli postopke likvidacije organizacije,
  • boste od 30. 5. 2020 dalje poslovodstvu izplačali del plače za poslovno uspešnost.

 

Če svoje obveznosti kršite, boste lahko kaznovani

Če prejemate subvencijo in kršite določene prepovedi oziroma svoje obveznosti, bosta tako nevladna organizacija kot njen zakoniti zastopnik kaznovana z globo. Globa je določena v razponu od 10.000 do 50.000 evrov za organizacijo oziroma od 1.500 do 8.000 evrov za organizacijo, ki zaposluje manj kot deset delavcev. Za odgovorno osebo organizacije je predvidena globa od 450 do 2.000 evrov.

Seznam kršitev, za katere ste lahko kaznovani z globo:

  • kršitev prepoved odreditve dela s  skrajšanim delovnim časom v času teka odpovednega roka (tretji odstavek 12. člena ZIUOPPE),
  • kršitev obveznosti posvetovanja pred sprejemom odločitve o odreditvi dela s skrajšanim delovnim časom s sindikatom oziroma svetom delavcev oziroma obveščanja delavcev na običajen način (četrti odstavek 12. člena ZIUOPPE),
  • kršitev obveznosti posvetovanja v primeru spremenjenih okoliščin odreditve dela s  skrajšanim delovnim časom delodajalec (peti odstavek 12. člena ZIUOPPE ),
  • kršitev obveznosti posredovanja pisne odreditve Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje v roku treh delovnih dni (četrti odstavek 14. člena ZIUOPPE )
  • kršitev obveznosti izročitve delavcu pisne odredbe s skrajšanim delovnim časom (četrti odstavek 14. člena ZIUOPPE ),
  • kršitev obveznosti izplačevanja delavcem plače in nadomestila plače (prvi odstavek 18. člena ZIUOPPE)
  • kršitev obveznosti vodenja evidence o izrabi delovnega časa (tretji odstavek 18. člena ZIUOPPE),
  • kršitev obveznosti predhodnega obvestila Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje v primeru, da delavca pozove, da opravlja delo s polnim delovnim časom (peti odstavek 18. člena ZIUOPPE).