Zastopnikom in predstavnikom nevladnih organizacij se za lobiranje ni potrebno več registrirati

V Uradnem listu RS št. 43/2011 z dne 3. 6. 2011 je bila objavljena novela Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK-B), ki je med drugim prinesla novosti na področju obvezne registracije lobistov. Do sedaj je namreč veljalo, da sme dejanja lobiranja opravljati zgolj tista oseba, ki se je predhodno vpisala v poseben register lobistov pri Komisiji za preprečevanje korupcije. Če je tako npr. predsednik okoljevarstvenega društva pri ministrstvu za okolje lobiral proti posegom v okolje, se je moral pred tem registrirati kot lobist.

Od sedaj naprej pa velja, da obveznost vpisa v register lobistov ni obvezna, v kolikor je lobist, ki lobira za interesno organizacijo:

• njen zakoniti zastopnik (npr. predsednik društva, direktor zavoda, član uprave ustanove…) ali prokurist ali
• je v njej zaposlen (za določen ali nedoločen čas, za polni ali krajši delovni čas..) ali
• je njen izvoljeni predstavnik (izjema se nanaša le na izvoljene predstavnike organizacijskih oblik, ki nimajo posebej z zakonom določenega zakonitega zastopnika, npr. civilne iniciative, zbor etažnih lastnikov ipd.) .

V kolikor bi si tako direktor kulturnega zavoda ali predsednik kulturnega društva prizadevala, da bi občina več sredstev namenila za kulturne dejavnosti, se jima za takšno lobiranje po novem ni potrebno več registrirati. Takšen lobist bo svoj položaj zastopnika lahko dokazoval z izpiskom iz poslovnega registra pri AJPES.

Enako velja, če bi takšna dejanja nejavnega vplivanje na odločanje državnih organov in organov lokalnih skupnosti izvajala oseba, ki je v nevladni organizaciji zaposlena, četudi hkrati ni njen zastopnik (npr. strokovni sodelavec v NVO s področja socialnega varstva se prizadeva za izboljšanje sistemsko ureditve določene ciljne skupine ljudi, s katerimi se ta NVO ukvarja). Takšen lobist bo svoj položaj zaposlenega lahko dokazoval s pogodbo o zaposlitvi ali potrdilom o vključitvi v obvezna zavarovanja.

Posebnosti za nevladne organizacije s področja človekovih pravic:

Za nevladne organizacije, ki delujejo na področju varstva človekovih pravic, demokracije in krepitve pravne države po novem velja, da se njihovo delovanje, namenjeno vplivanju na sprejem odločitev na teh področjih ne sodi več med lobiranje. Drugače povedano, za lobiranje se ne šteje več dejavnost članov, prostovoljcev, delavcev, zastopnikov, predstavnikov ali drugih oseb, ki v okviru NVO delujejo z namenom vplivanja na odločanje državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti ali nosilcev javnih pooblastil, kadar ti obravnavajo ali sprejemajo predpise ali druge splošne akte, na področju, ki se neposredno nanaša na sistemska vprašanja krepitve pravne države, demokracije in varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Za takšna dejanja tako določbe zakona ne veljajo in tudi registracija takšnih lobistov ni potrebna.

Pri tem je pomembno, da je Vrhovno sodišče v Sodbi X Ips 43/2022 poudarilo, da je to izjemo treba razlagati restriktivno, in sicer da posamezno delovanje spada pod to izjemo le in izključno, če se neposredno nanaša na ta področja in ni namenjeno varstvu interesov posamezne fizične ali pravne osebe (npr. npr. zahteve po izboljšanju sistemskih predpisov ali politik o delovanju zakonodajne, izvršilne ali sodne veje oblasti, sistemskih predpisov na področju socialne države in temeljev ekonomske ureditve države ipd.). Čim se stik oziroma lobiranje ne nanaša na v izjemi določena sistemska vprašanja oziroma se nanaša tudi na druga vprašanja (četudi zgolj v manjšem delu), ne gre več za izjemo, pač pa za lobistični stik.

V kolikor gre tako za lobiranje na omenjenih področjih, ni pomembno v kakšnem odnosu je lobist z nevladno organizacijo – lahko je tudi prostovoljec, zgolj član društva ali pa njegov zaposlen ali zakoniti zastopnik. V kolikor lobira na področju varstva človekovih pravic, demokracije ali pravne države, predhodna registracija v vsakem primeru ni potrebna.

Za lobiranje na ostalih področjih pa velja, da je predhodna registracije še vedno potrebna, razen že gre za kakšnega od zgoraj naštetih primerov – to je, da je lobist v nevladnih organizaciji zaposlen ali je njen zakoniti zastopnik.