V CNVOS pomagamo nevladnim organizacijam, da lahko svoje delo opravljajo še bolj učinkovito. Kot krovna mreža nevladnih organizacij pa z veseljem in brezplačno pomagamo tudi tistim, ki bi radi ustanovili organizacijo, s katero bo naša družba postala še lepša in bogatejša, a ne vedo, kaj točno morajo narediti, da bi uresničili svoje sanje. V ta namen smo pred leti ustvarili spletni vodič, ki pomaga razbliniti dileme o ustrezni obliki organizacije, in aplikacijo e-pravnik – brezplačnega osebnega asistenta, ki vam ustanovitev organizacije močno olajša. Čeprav za omenjene aplikacije prejmemo nemalo pohval zadovoljnih uporabnikov, pa nič ne more nadomestiti osebnega stika: prosta mesta za našo delavnico »ABC za bodoče nevladnike: kako ustanoviti društvo, zasebni zavod ali ustanovo?«, ki jo organiziramo dvakrat letno, so ponavadi zapolnjena v nekaj dneh. S Petro Cilenšek, vodjo naše pravne službe, smo se pred junijsko delavnico pogovarjali o najpogostejših vprašanjih v zvezi z ustanovitvijo nevladne organizacije.

Na delavnicah o ustanovitvi nevladne organizacije lahko udeleženci zastavijo tudi lastna vprašanja. Ta pa lahko pravni službi zastavijo tudi po telefonu, vsak torek in četrtek med 10. in 14. uro. Katero vprašanje se ponovi največkrat?

Največ vprašanj prejmemo o ustanovitvi zavoda. Kakšen je postopek ustanovitve, kateri dokumenti so potrebni, kakšno je razmerje med ustanoviteljem in direktorjem, kakšne so pravice in dolžnosti enega in drugega … Veliko je tudi vprašanj oziroma dilem o tem, ali naj ustanovijo društvo ali zavod.

 

Kako jim pomagate pri tej dilemi?

Tako, da jim na praktičen način predstavimo bistvene razlike med društvom in zavodom. Društvo povezuje isto misleče ljudi, ki se želijo združevati zato, da bodo skupaj počeli stvari, ki jih veselijo. Zavod pa je organizacija, ki jo ustavimo zato, ker želimo pomagati drugim. Če želimo torej dejavnosti izvajati za druge, je bolj smiselno, da razmišljamo o zavodu. Povedano s primerom: če bi želela skupina ljudi na deželi obuditi nek star običaj, na primer pletenje košar, bi jim svetovala ustanovitev društva. Če bi me pa poklicali in začeli razlagati, da bi radi srednješolce opozarjali na škodljive posledice uživanja alkohola in da ste v ta namen pripravili niz delavnic, ki bi jih radi izvajali na šolah, bi vam svetovala, da razmišljajte raje o ustanovitvi zavoda.  

 

Kakšna je pravzaprav temeljna razlika med društvom in zavodom?

Pri društvu velja splošno pravilo, da so vsi člani enakopravni. Rada rečem, da je društvo od vseh. Ni pomembno, kdo ga je ustanovil. Zavod po drugi strani ni članska organizacija. Razlika je tudi v tem, da je tu npr. en ustanovitelj, ki je »lastnik« zavoda. Ve se torej, kdo ima zadnjo besedo. :) Več o razlikah si lahko preberete na naši spletni strani.

 

Ali lahko društvo preoblikujemo v zavod in obratno?

Ne, organizacij ne moremo preoblikovati. Je pa to zelo pogosto vprašanje, s katerim se srečujejo predvsem osebe, ki ob ustanovitvi nevladne organizacije niso razmišljale o vseh vidikih delovanja. Če po ustanovitvi čez čas ugotovimo, da bi bila za nas bolj primerna drugačna oblika, moramo organizacijo ukiniti in odpreti novo pravno osebo. Vedeti pa moramo, da v tem primeru izgubimo vse reference – torej izkušnje in projekte, ki smo jih pridobili v času delovanja. Zato je zelo pomembno, da imamo ob ustanovitvi organizacije jasno predstavo o tem, kaj si želimo, in kako bomo delovali.

 

Ali lahko vsakdo ustanovi nevladno organizacijo?

Nevladno organizacijo lahko v Sloveniji ustanovi vsaka polnoletna oseba, tudi tujci. Je pa npr. pogoj pri društvih, da mora predsednik društva imeti v Sloveniji prebivališče, vsaj začasno. Za ustanovitev zavoda pa morata imeti tako ustanovitelj kot direktor slovensko davčno številko. 

 

Kako pa je s socialnimi podjetji, ki so prav tako nevladne organizacije?

Socialno podjetje ni pravna oseba, ampak način delovanja nepridobitne organizacije. Nevladne organizacije s statusom socialnega podjetja morajo delovati po načelih socialnega podjetništva: to pomeni, da morajo biti družbenokoristne, da njihovi člani delujejo prostovoljno, da omogočajo sodelovanje deležnikov pri upravljanju, vključujejo prostovoljsko delo, so tržno naravnane ... Pri nas pogoje in dejavnosti socialnega podjetništva določa Zakon o socialnem podjetništvu. Socialno podjetje lahko postane društvo, zavod ali ustanova, torej vsaka nevladna organizacija, če izpolnjuje določene pogoje. To ne pomeni, da bo nevladna organizacija postala kar podjetje. Za organizacijo bodo še naprej veljali enaki predpisi, hkrati pa bo morala upoštevati še predpise, ki veljajo za socialno podjetje.

 

Med 27.599 nevladnimi organizacijami v Sloveniji imamo le 264 ustanov. Za koga je primerna ta oblika organizacije?

Ustanova ni članska organizacija; njeno bistvo je premoženje. Za ustanovo se na primer odločimo, če želimo svoje premoženje, pa naj bodo to nepremičnine ali denar, nameniti za določen splošnokoristen cilj. S premoženjem ustanove lahko na primer poskrbimo, da bo imelo petdeset nadobudnih košarkarjev dostop do športne dvorane, opreme in štipendije. Ustanavljamo jih skratka takrat, ko imamo premoženje, s katerim želimo pomagati ljudem, živalim ali naravi. Za razliko od društva in zavoda tukaj pri ustanovitvi potrebujemo tudi soglasje pristojnega ministrstva.

 

Mesta za junijsko delavnico »ABC za bodoče nevladnike: kako ustanoviti društvo, zasebni zavod ali ustanovo?« so že zapolnjena. Naslednji termin za delavnico je 5. oktober, prijave pa bomo odprli približno mesec dni prej. Prijavite se na naš e-novičnik, da ne spregledate obvestila. Do takrat si lahko pri ustanovitvi nevladne organizacije pomagate z našimi spletnimi vodiči, aplikacijo e-pravnik, ali pa nas pokličete na 01 542 14 22 – vsak torek in četrtek med 10. in 14. uro.