Poziv ministru za javno upravo za umik enega od meril na javnem razpisu za profesionalizacija NVO in prostovoljstva

Ministrstvo za javno upravo je 6. junija objavilo Javni razpis za razvoj in profesionalizacijo nevladnih organizacij in prostovoljstva za leto 2025. Gre za dobrodošel »standarni« razpis iz sredstev proračunskega Sklada za NVO, ki nevladnim organizacijam že vrsto let pomaga glede ene najšibkejših točk – kadrovske podhranjenosti. Vendar letošnji razpis hkrati uvaja še popolnoma novo, še na nobenem javnem razpisu (katerega koli ministrstva) doslej uporabljeno merilo: precej dodatnih točk naj bi pridobili prijavitelji s področij, ki kumulativno prejmejo največ t.i. dohodninskih donacij. Gre za merilo, ki je iz mnogih razlogov kratko- in dolgoročno sporno, na kar so ministra v dopisu še pred objavo razpisa opozorili že naši predstavniki v Svetu Vlade RS za spodbujanje razvoja prostovoljstva, prostovoljskih in nevladnih organizacij. Žal brez uspeha.

Spoštovani minister,

v nevladnih organizacijah pozdravljamo objavo novega Javnega razpisa za razvoj in profesionalizacijo nevladnih organizacij in prostovoljstva za leto 2025,  saj ta že vrsto let pomeni pomembno podporo kadrovsko trajno podhranjenemu nevladnemu sektorju.

Prav zato pa nas toliko bolj preseneča uvedba novega merila, ki je bilo predstavljeno brez vsake predhodne razprave in brez informiranega vpogleda v to, kakšen bo njegov vpliv, in po katerem naj bi dodatne točke pridobili prijavitelji s področij, ki kumulativno prejmejo največ donacij iz naslova dohodnine. Gre torej za merilo, ki temelji na zasebnih donatorskih odločitvah v okviru dohodninskih donacij – in ne na dejanskih potrebah sektorja ali strateških ciljih države. Po pojasnilih ministrstva naj bi bil edini razlog zanj ta, da naj bi razpisna sredstva sledila "preferencam ljudi". 

Še enkrat želimo jasno izpostaviti, kje je srž težave: sporno merilo ne temelji na strokovni presoji ali javnem interesu, temveč zgolj na kumulativni višini dohodninskih donacij. Tako naj bi zdravstvo prejelo 8 dodatnih točk, sociala 7, kultura 1, številna druga področja – kot so okolje, človekove pravice, demokracija, mladi – pa nič. Tovrstni sistem sledi zgolj logiki priljubljenosti. Donatorske preference, čeprav legitimne v okviru zasebnih odločitev, nikakor ne morejo postati merilo za razdeljevanje javnih sredstev. Tako kot ne dovolimo referenduma o državnem proračunu, ker vemo, da so zasebne odločitve lahko parcialne in kratkoročne, ne moremo dopustiti, da postanejo podlaga za oblikovanje javnih politik.

Merilo je še posebej škodljivo, ker poglablja razslojevanje znotraj sektorja. Področja z večjo organizacijsko močjo ali večjo medijsko prepoznavnostjo bodo z razpisom še dodatno nagrajena. Organizacije, ki delujejo z marginaliziranimi skupinami ali na manj izpostavljenih področjih – pogosto brez stalnih zaposlenih in z omejenimi sredstvi – pa bodo znova zapostavljene. Tak pristop neposredno ogroža raznolikost, strokovnost in družbeni pomen nevladnega sektorja.

Z uvajanjem meril, vezanih na dohodninske donacije, se nevarno približujemo logiki, ki jo je med letoma 2020 in 2022 uporabljala prejšnja vlada: pod krinko “ljudske volje” se je poskušalo disciplinirati nevladni sektor in ukiniti financiranje organizacij, ki so bile do oblasti kritične. Takrat smo se kot sektor temu uspešno uprli.

V demokraciji javna sredstva niso nagrada za popularnost, temveč orodje za uresničevanje javnega interesa.

Zato apeliramo/pozivamo, da sporni kriterij, ki temelji na višini dohodninskih donacij, umaknete iz razpisne dokumentacije. Edina merila za ocenjevanje vlog bi morala ostati kakovost prijavljenih programov, njihov učinek in skladnost z javnimi politikami – ne pa to, koliko so komu osebno ali donatorsko všeč.

Ali kot so vam v svojem pismu še pred objavo razpisa zapisali naši predstavniki v Svetu Vlade RS za spodbujanje razvoja prostovoljstva, prostovoljskih in nevladnih organizacij: »(N)evladniško delo z deprivilegiranimi ali na področju kulture, športa in otrok in mladih ali zavzemanje za zdravo okolje, več demokracije ali solidarnosti, ni tekmovanje v popularnosti, temveč težavno spopadanje z raznoraznimi vsakodnevnimi izzivi. Zato zaposlenim in prostovoljcem, ki se v naših nevladnih in prostovoljskih organizacijah vsakodnevno trudijo za to, da smo mi in naši otroci fit, da smo razgledani, da je med nami čim manj lačnih, da nam ne pogorijo hiše ali da nam ne ugrabijo države, sporočati, naj se raje še malo potrudijo za svojo promocijo in marketing, enostavno ni dostojno.«

S spoštovanjem,

CNVOS
Slovenska filantropija
Društvo Asociacija
Rdeči križ Slovenije
Pravna mreža za varstvo demokracije
Zveza prijateljev mladine Slovenije
Turistična zveza Slovenije
Zveza kulturnih društev Slovenije
PIC -Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja
Mirovni inštitut
Mladinski svet Slovenije
Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto
LRF za Pomurje
Društvo novinarjev Slovenije
Zavod PIP
Zavod Tri
Mreža MaMa
Mestna zveza upokojencev Ljubljana, Osrednjeslovenska pokrajinska zveza društev upokojencev
IŠSP - Inštitut za študije stanovanj in prostora
Umanotera
Focus, društvo za sonaraven razvoj
IPoP - Inštitut za politike prostora
Kulturno izobraževalno društvo PiNA
Danes je nov dan
Zveza društev Mladinski center Postojna
Ljubljanska kolesarska mreža
Policy Lab
Motovila, Center za spodbujanje sodelovanja v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih (CED Slovenia)
Društvo ŠKUC
Društvo za podporo civilne družbe
Društvo Ključ - center za boj proti trgovanju z ljudmi
Društvo za pomoč in samopomoč brezdomcev Kralji ulice
Slovenski center PEN
Eko krog - društvo za naravovarstvo in okoljevarstvo
Pekarna Magdalenske mreže Maribor
Društvo Parada ponosa
CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp
Društvo slovenskih režiserjev in režiserk
Prostorož
Društvo za sodobni ples Slovenije
Društvo slovenskih književnih prevajalcev Knjižnica Reči
SCCA-Ljubljana
Zavod Radio Študent
Kulturno umetniško društvo Format
Društvo Duh časa
Zavod Sploh
Emanat, zavod za razvoj in afirmacijo plesa in sodobne umetnosti
Zavod MARS Maribor
KNOF
Društvo IMPRO
Via Negativa
Hiša! društvo za ljudi in prostore
Destilator
Društvo Organizacija za participatorno družbo
KD Pihalni orkester Krka
Zavod Jazz Cerkno
Dve luni, zavod za poetizacijo sveta
Kulturno ekološko društvo Smetumet, socialno podjetje
Društvo Dinaricum
Društvo KOS Kolektiv
Forum Ljubljana
Zavod APIS
Alpe Adria Green , Mednarodno društvo za varstvo okolja in narave
Nevladna organizacija v javnem interesu raum AU
Zavod Voluntariat
Filmoteka, zavod za širjenje filmske kulture
Društvo Gledališče Glej
Zavod Inštitut za elektronsko participacijo
Literarno-umetniško društvo TFF 12
ZASUK - SINDIKAT ZA USTVARJALNOST IN KULTURO
INŠTITUT ZA RAZISKAVE IN RAZVOJ "UTRIP"
Alcedo. Zavod za kulturni in trajnostni razvoj, Ljubljana
Študentska svetovalnica
Zavod Dobra družba, Stičišče NVO Posavja
Zavod Projekt Atol
TAM-TAM Inštitut
Medgeneracijsko društvo Jesenski cvet
Zavod Jazon
Zavod Lintvern so.p.
Zavod Trust
Forum za enakopraven razvoj
Mladinski center Dravinjske doline
Združenje Center alternativne in avtonomne produkcije, socialno podjetje
Endozavest - društvo za ozaveščanje o endometriozi
Združenje Epeka, so.p.
Društvo za povezovanje romskih žensk Loli Luludi
Društvo za uveljavljanje enakosti in pluralnosti Vita Activa
Društvo zaveznikov mehkega pristanka
Ustanova Imago Sloveniae - Podoba Slovenije
Društvo humanistov Goriške
KUD Obrat
Društvo Projekt Človek
Planet na 3, Zavod za interdisciplinarni trajnostni razvoj
Društvo NOVUS
Zavod Krog
Zavod Vir Izvir
EIC Univerzum Minerva Maribor
Listina raznolikosti Slovenije