31. januarja je bilo v Sloveniji registriranih 27.795 nevladnih organizacij, od tega 24.094 društev, 3.448 (zasebnih) zavodov in 253 ustanov. To je 16 več kot 31. decembra, ko jih je bilo 27.779, od tega 24.081 društev, 3.446 (zasebnih) zavodov in 252 ustanov.

V zadnjih letih se število NVO povečuje za okrog 600 na leto. 17. septembra 2012 je bilo na primer registriranih 22.490 društev, 2.324 zavodov in 251 ustanov. Vse registrirane NVO niso nujno tudi aktivne. V skladu z uveljavljeno prakso med aktivne štejemo tiste, ki AJPES oddajajo svoja letna poročila in jih cca. 3 % manj kot registriranih. Podatki o aktivnih NVO so dostopni samo za predhodna leta, na voljo pa predvidoma vsakega septembra, ko AJPES obdela zbirne podatke o oddanih letnih poročilih. 

Aktivnih društev, zavodov in ustanov je bilo leta 2017 nekaj manj kot 7.500.

Nevladne organizacije smo v letu 2017 ustvarile nekaj več kot 870 milijonov evrov prihodkov, pri čemer so 68,72 % k temu prispevala društva. 18,24 % nevladnih organizacij je delovalo brez prihodkov, 54,16% pa jih je imelo manj kot 50.000 evrov prihodkov.

Prihodki nevladnih organizacij so zadnjih letih kljub ekonomski in gospodarski krizi rasli vse do leta 2013, ko so bili prvič nižji kot leto poprej. Prihodki društev so se v 2011 in 2013 znižali glede na leto poprej, od tedaj dalje pa rastejo in so v 2016 že presegli višino pred znižanji. V 2017 so se povečali za 8,91 %. Zavodi so imeli upad prihodkov edinole v 2012, a so že v 2013 imeli višje prihodke kot pred krizo. Prihodki ustanov so se zmanjšali v 2011 in 2014 glede na leto poprej in so šele v 2015 imele višje prihodke kot pred krizo. V 2016 in 2017  je pri ustanovah spet sledil padec  prihodkov, in sicer pod nivo iz leta 2009.

Nevladni sektor je v letu 2016 ustvaril 801 milijona evrov. Ekonomska moč slovenskega nevladnega sektorja je tako v 2016 (podatki za 2017 še niso na voljo) enaka 140 % slovenskega kmetijstva, gozdarstva in ribištva skupaj, 115 % slovenskega poslovanja z nepremičninami (700,3 milijonov), 77 % slovenske kulture, športa in igralništva (1.039,4 milijonov), 44 % slovenskega gostinstva (1.821,5 milijonov), 35 % slovenskega zavarovalništva (2.260,3 milijonov) ali 17 % slovenskega gradbeništva (4.463,4 milijonov)

Če primerjamo povprečen prihodek nevladne organizacije glede na njeno obliko, je ta najvišji pri zavodih, saj znaša nekaj več kot 84.500 evrov. Povprečni prihodki ustanov in društev so precej nižji, in sicer ima posamezna ustanova povprečno nekaj več 30.800 evrov prihodkov, društvo pa nekaj več kot 25.500 evrov. Povprečen prihodek na nevladno organizacijo znaša 32.457,08 evrov.

V povprečju ima vsaka slovenska NVO 0,29 zaposlenega. Povprečje sicer precej niha, če ga pogledamo po pravno organizacijskih oblikah: vsak zavod ima v povprečju 1,39 zaposlenega delavca, ustanova 0,21 zaposlenega, društvo pa zgolj 0,14 zaposlenega. 

Nevladne organizacije so v letu 2003 prejele 166,76 milijonov evrov javnih sredstev, leta 2017 pa skoraj več kot tri četrtine več, in sicer 310,71 milijonov evrov.

Od tega so 289,84 milijonov evrov prejele od neposrednih in posrednih proračunskih uporabnikov (ministrstva, občine, javne agencije in zavodi), 20,86 milijonov evrov pa s strani Fundacije za financiranje humanitarnih in invalidskih organizacij (FIHO) in Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji (FŠO). Od vseh nakazil s strani proračunskih uporabnikov so 68,17 % sredstev (197,59 mio evrov) prejele nevladne organizacije, ki jim država priznava delovanje v javnem interesu. Proračunska javna sredstva je sicer v letu 2017 uspelo pridobiti 15.566 nevladnih organizacij.

V skupnem seštevku nevladne organizacije pridobimo več sredstev od občin kot od ministrstev. Od 2014 dalje se sredstva občin povečujejo, medtem ko so se sredstva ministrstev 2011 in med 2013 in 2015 zmanjševala, v 2016 in 2017 pa ponovno povečala glede na leto poprej.