Nevladne organizacije smo v letu 2017 ustvarile nekaj več kot 870 milijonov evrov prihodkov, pri čemer so 68,72 % k temu prispevala društva. 18,24 % nevladnih organizacij je delovalo brez prihodkov, 54,16% pa jih je imelo manj kot 50.000 evrov prihodkov.
Prihodki nevladnih organizacij so zadnjih letih kljub ekonomski in gospodarski krizi rasli vse do leta 2013, ko so bili prvič nižji kot leto poprej. Prihodki društev so se v 2011 in 2013 znižali glede na leto poprej, od tedaj dalje pa rastejo in so v 2016 že presegli višino pred znižanji. V 2017 so se povečali za 8,91 %. Zavodi so imeli upad prihodkov edinole v 2012, a so že v 2013 imeli višje prihodke kot pred krizo. Prihodki ustanov so se zmanjšali v 2011 in 2014 glede na leto poprej in so šele v 2015 imele višje prihodke kot pred krizo. V 2016 in 2017 je pri ustanovah spet sledil padec prihodkov, in sicer pod nivo iz leta 2009.
Nevladni sektor je v letu 2016 ustvaril 801 milijona evrov. Ekonomska moč slovenskega nevladnega sektorja je tako v 2016 (podatki za 2017 še niso na voljo) enaka 140 % slovenskega kmetijstva, gozdarstva in ribištva skupaj, 115 % slovenskega poslovanja z nepremičninami (700,3 milijonov), 77 % slovenske kulture, športa in igralništva (1.039,4 milijonov), 44 % slovenskega gostinstva (1.821,5 milijonov), 35 % slovenskega zavarovalništva (2.260,3 milijonov) ali 17 % slovenskega gradbeništva (4.463,4 milijonov)
Če primerjamo povprečen prihodek nevladne organizacije glede na njeno obliko, je ta najvišji pri zavodih, saj znaša nekaj več kot 84.500 evrov. Povprečni prihodki ustanov in društev so precej nižji, in sicer ima posamezna ustanova povprečno nekaj več 30.800 evrov prihodkov, društvo pa nekaj več kot 25.500 evrov. Povprečen prihodek na nevladno organizacijo znaša 32.457,08 evrov.