delavci, ki še vedno opravljajo delo - arhiv

Novost: brez potrdila zdravnika so lahko zaposleni z dela odsotni do tri dni

Objavljeno: 19. 10. 2020

Zaposleni bodo lahko od predvidoma 24. oktobra 2020 zaradi bolezni odsotni od dela brez potrdila o upravičenosti zadržanosti od dela, ki ga izda zdravnik. Brez potrdila bodo lahko odsotni največ tri zaporedne delovne dni v kosu, in sicer največ enkrat v posameznem koledarskem letu.

Delavci bodo morali svojega delodajalca pisno ali elektronsko o tem obvestiti, in sicer prvi dan svoje odsotnosti. V času odsotnosti delavec ne bo smel opravljati pridobitne dejavnosti ali se gibati izven kraja svojega bivanja.

V primeru, da bo delavec odsoten zaradi bolezni več kot tri zaporedne dni, se šteje, da delavec pravice do kratkotrajne odsotnosti ni izkoristil. Če pa je delavec odsoten le dva dni, se šteje, da je bila ta pravica izkoriščena v celoti.

Delavec bo za čas kratkotrajne odsotnosti upravičen do 80 odstotkov svoje plače v preteklem mesecu za polni delovni čas.

Nadomestilo plače mu obračunate in izplačate kot v primeru ostalih nadomestil, Zavod za zdravstveno zavarovanje RS pa vam bo celotno izplačilo povrnil na podlagi elektronske vloge, ki jo morate vložiti najkasneje do 31. marca 2021 (razen, če bo Vlada RS ukrep podaljšala).

Ukrep kratkotrajne odsotnosti velja do 31. decembra 2020, Vlada RS pa ga lahko s sklepom podaljša do 30. junija 2021.

Obvezno izplačilo dodatka pri nevladnih organizacijah, ki izvajajo nastanitvene socialnovarstvene programe

Objavljeno: 1. 6. 2020

Tretji proti-koronski zakonski paket ureja tudi področje zasebnih izvajalcev na področju socialnega varstva. Vsem izvajalcem nastanitvenih socialnovarstvenih programov (varne hiše, zatočišča, stanovanjske skupine itd.) za nazaj nalaga izplačilo dodatka za nevarnost delavcem, ki so bili nadpovprečno izpostavljeni okužbi ali prekomerno obremenjeni zaradi epidemije. Sredstva za izplačila dodatka bo zagotovila država.

Več

Obvezni krizni dodatek za zaposlene v NVO in oprostitev prispevkov

Objavljeno: 5. 4. 2020, nazadnje posodobljeno: 7. 5. 2020

Državni zbor je 2. 4. 2020 sprejel Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP). Ta tudi nevladnim organizacijam (NVO) nalaga izplačilo kriznega dodatka zaposlenim delavcem, ki delajo (ki torej niso npr. na čakanju), hkrati pa ste NVO za te delavce oproščene plačila obveznih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Več

Pravilni izračun višine kriznega dodatka

Objavljeno: 14. 4. 2020, posodobljeno 7. 5. 2020

Krizni dodatek se računa glede na število dni, ko je delavec dejansko delal (tudi če je delal od doma). Če je delavec v mesecu aprilu delal vse dni po svojem delovnem razporedu,  mu pripada 200 evrov kriznega dodatka.

V mesecu marcu se izplača krizni dodatek v sorazmernem delu, tj upošteva se 13 delovnih dni.

Spremenjeni interventni zakon ZIUZEOP  določa, da je odsotnost z dela na delovni dan zaradi praznika IZJEMA, ki ne vpliva na višino kriznega dodatka (tako kot na primer vpliva odsotnost zaradi izrabe letnega dopusta). Zato menimo, da je potrebno pri izračunu morebitnega sorazmernega deleža izplačila kriznega dodatka upoštevati naslednjo formulo:

200 evrov ÷ delovnih dni v mesecu,  (upošteva se koledarska delovna obveznost: marec 22 dni, april 22 dni, maj 21 dni, junij 22 dni)× število dni, ko je delavec dejansko delal (v primeru praznika, ki pride na delovni dan, se šteje, kot da je delavec delal - izjema po zakonu)

Primer formule za mesec april: 200 evrov / 22 * (število dni, ko je delavec dejansko delal +2)

Obrazložitev: V mesecu aprilu je bilo 22 delovnih dni, od tega sta bila 2 praznika. Zato je potrebno na mestu, kjer se šteje dejanska delovčeva prisotnost na delu, upoštevati dodatna 2 dneva.

Primeri izračuna kriznega dodatka: