Najpogostejše oblike nevladnih organizacij so društva, zveze društev, (zasebni) zavodi in ustanove (fundacije). Gre za različne oblike pravnih oseb, ki jim je skupno to, da njihov namen ustanovitve ni v ustvarjanju ali delitvi dobička (pravimo, da so nepridobitne) in da če pri svojem delu vseeno ustvarijo presežek prihodkov nad odhodki, ga ne delijo, temveč ga uporabijo za izvajanje svoje osnovne dejavnosti (pravimo, da so neprofitne). Nepridobitnost in neprofitnost ne pomeni, da nevladna organizacija ne sme opravljati tržne dejavnosti, to je prodajati blaga ali storitev. Je pa pri tem omejena na tržne dejavnosti, ki prispevajo k njenemu namenu in ciljem.
Med njimi je seveda tudi nekaj razlik, saj vsako od teh oblik ureja poseben zakon: Zakon o društvih, Zakon o zavodih in Zakon o ustanovah.
Za društvo je tako ključno, da gre za člansko organizacijo, ki je v osnovi namenjena zadovoljevanju interesov svojih članov in da so tudi člani tisti, ki društvo skupaj in enakopravno upravljajo. Najvišji organ upravljanja društva je skupščina ali zbor članov, ki ga sestavljajo vsi – tisti, ki so društvo ustanovili in tisti, ki so se v društvo včlanili kasneje. Društvo lahko ustanovijo najmanj tri fizične ali pravne osebe. Ustanovni člani društva pri upravljanju društva nimajo kakšne posebne vloge ali posebnih pravic, so pa tisti, ki ob ustanovitvi določijo pogoje, kdo še lahko postane član društva. Poleg skupščine sta obvezna organa društva še predsednik (zastopnik) in nadzorni organ (običajno je to nadzornik ali nadzorni odbor). Društvo lahko izvaja svoje dejavnosti tako za člane kot za ostale osebe. Organe društva praviloma imenuje skupščina oziroma zbor članov in torej vsi člani društva skupaj. Društvo lahko deluje tudi brez zaposlenih oseb in svoje dejavnosti izvaja s prostovoljci. Več o društvu si lahko preberete tukaj.
Zavod ni članska organizacija in se ustanovi za izvajanje dejavnosti (kulturne, športe, izobraževalne, socialnovarstvene, raziskovalne, okoljevarstvene itd.), katerih namen ni pridobivanje dobička. Zavod tako lahko opredelimo kot pravno osebo, ki bo izvajala določene dejavnosti, le da namen teh dejavnosti ni ustvarjanje dobička, pač pa nekaj drugega (npr. razvoj kulture, zagotavljanje športnih dejavnosti, varstvo okolja, pomoč ljudem itd.). Zavod lahko ustanovi že ena fizična ali pravna oseba. Obvezni organi zavoda so direktor (zastopnik in poslovodni organ), svet zavoda kot najvišji organ upravljanja, ki ima minimalno tri člane (vsaj enega predstavnika ustanovitelja, vsaj enega predstavnika delavcev zavoda in vsaj enega predstavnika uporabnikov zavoda oziroma zainteresirane javnosti) in strokovni svet kot posvetovalno telo. Direktorja imenuje svet zavoda ali ustanovitelj. Ustanovitelj ima lahko precejšen vpliv na delovanje zavoda, tako da ima npr. večino predstavnikov v svetu zavoda in da odloča o tem, kdo bo direktor zavoda (direktor je lahko tudi ustanovitelj sam). Zavod lahko deluje tudi brez zaposlenih oseb in svoje dejavnosti izvaja s prostovoljci. Oseba, ki je hkrati ustanovitelj in direktor zavoda, se mora vključiti v obvezna socialna zavarovanja, v kolikor ni zavarovana že na kakšni drugi podlagi (več o tem tukaj). Več o zavodu na splošno si lahko preberete tukaj.
Bistvo ustanove, ki prav tako ni članska organizacija, je njeno premoženje (nepremičnine, denar pravice itd.), ki je namenjeno za doseganje nekega splošnokoristnega cilja. Ustanova je tako pravna oseba, na katero ustanovitelj prenese določeno svoje premoženje ter ji naloži, da z njim gospodari, prihodke iz tega gospodarjenja pa porabi za dejavnosti, ki prispevajo k splošnokoristnim ciljem ustanove npr. razvoj kulture, zagotavljanje športnih dejavnosti, varstvo okolja, pomoč ljudem itd. Za ustanovitev ustanove je tako potrebno določeno premoženje, lahko pa ustanova naknadno pridobi tudi še kakšno dodatno premoženje. Ustanove ni mogoče ustanoviti z namenom, da bi pomagala imensko določeni osebi. Ustanovo lahko ustanovi že ena pravna ali fizična oseba. Obvezni in najvišji organ upravljanja ustanove je uprava ustanove, ki ima najmanj tri člane. Način imenovanja uprave določi ustanovitelj in lahko tako to pristojnost zadrži zase, ali pa jo prenese na koga drugega. Ustanova lahko deluje tudi brez zaposlenih oseb in svoje dejavnosti izvaja s prostovoljci. Več o ustanovi si lahko preberete tukaj.