Višino prejemkov iz dela v humanitarnih organizacijah, ki imajo takšen status po Zakonu o humanitarnih organizacijah (ZHO), in v invalidskih organizacijah, ki imajo takšen status po Zakonu o invalidskih organizacijah (ZInvO), urejata omenjena dva zakona. In sicer določata, da osebni prejemki, ki jih te organizacije izplačujejo, ne smejo biti višji, kot je to določeno z »zakoni in s kolektivno pogodbo za področje zdravstva in socialnega varstva« (35. člen ZHO in četrti odst. 29. člena ZInvO). Upoštevajoč veljavne predpise in kolektivne pogodbe, ki urejajo delo na področju zdravstva in socialnega varstva, in upoštevajoč namen zakonodajalca ob sprejemu ZHO in ZInvO, je določbo potrebno razumeti na način, da so prejemki v humanitarnih in invalidskih organizacijah navzgor omejeni na enake zneske, kot veljajo v javnem sektorju. Prejemke iz dela v javnem sektorju namreč določajo posebni zakoni, kot tudi kolektivna pogodba za področje zdravstva in socialnega varstva. Povsem praktično gledano to pomeni, da posamezen prejemek iz dela v humanitarni ali invalidski organizaciji ne sme biti višji, kot bi ga delavec prejel na enakem ali vsaj primerljivem delovnem mestu v javnem sektorju (npr. v javnem zavodu).

 

Pri višini prejemkov je tako v humanitarnih in invalidskih organizacijah kot najvišje potrebno upoštevati tako zakone, ki urejajo plače v javnem sektorju (Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS), Zakon o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2017 in drugih ukrepih v javnem sektorju (ZUPPJS17) in drugi interventni zakoni), kot tudi kolektivne pogodbe in njim podobne dogovore, ki prav tako urejajo plače in druge prejemke v javnem sektorju (Kolektivna pogodba za javni sektor (KPJS),  Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (KPDZSV)Dogovor o plačah in drugih stroških dela v javnem sektorju (2018) in podobno).

 

Prejemke, ki jih je določajo zgornji predpisi, kot npr. plača, dodatki, višina potnih stroškov ali dnevnice za javne uslužbence, morajo upoštevati tudi humanitarne in invalidske organizacije. Višina plače, regresa za letni dopust, dodatkov k plači in povračil stroškov dela za delavca, zaposlenega v humanitarni ali invalidski organizaciji, tako ne sme biti višja, kot to velja za primerljivo delovno mesto javnega uslužbenca,  pri čemer se za razvrstitev v posamezni plačni razred lahko uporabi KPDZSV, upoštevajoč izobrazbo delavca in njegove delovne naloge. Humanitarna ali invalidska organizacija lahko zaposlenim izplačuje nižje plače, dodatke ali stroške dela, ne pa tudi višjih zneskov.