Društvo za pljučno hipertenzijo Slovenije je v okviru svetovnega dneva pljučne hipertenzije, ki ga obeležujemo 5. maja, v ljubljanskem Mostecu uspešno organiziralo športni dogodek »Brez sape za pljučno hipertenzijo«. Njihov prispevek v celoti objavljamo v nadaljevanju.
Društvo za pljučno hipertenzijo Slovenije z dogodkom »Brez sape za pljučno hipertenzijo« obeležilo svetovni dan te redke bolezni
Mostec, 19. maj 2019 - Društvo za pljučno hipertenzijo Slovenije je v okviru svetovnega dneva pljučne hipertenzije, ki ga obeležujemo 5. maja, v ljubljanskem Mostecu uspešno organiziralo športni dogodek »Brez sape za pljučno hipertenzijo«. Kljub deževnemu vremenu se ga je udeležilo približno 150 tekačev in še vsaj dvakrat toliko podpornikov, ki so nedeljsko popoldne namenili športnemu udejstvovanju z dobrim namenom ozaveščanja o tej redki, a nevarni bolezni.
Pljučna arterijska hipertenzija
je ena izmed težjih redkih bolezni. Zanjo je značilen povišan krvni tlak v pljučnem ožilju. Posledično mora srce črpati proti vedno večjemu pritisku in je vedno bolj obremenjeno. Pljučna hipertenzija prizadene ljudi vseh starosti, najpogosteje mlade mamice in izredno hitro napreduje. Po okvirnih ocenah boleha za pljučno hipertenzijo v Sloveniji med 100 in 200 ljudi.
Vzroki za nastanek pljučne hipertenzije so številni in pogosto neznani. Bolezen je v redkih primerih lahko tudi dedna. Najpogostejša oblika bolezni se pojavlja pri tistih bolnikih, pri katerih se v globokih venah nog tvorijo krvni strdki. Ti strdki se odtrgajo in potujejo po ožilju do pljučnega žilja, kjer se zagozdijo. Tako se volumen pljučnih žil začne postopoma ožiti.
Zdravila, ki bi pozdravilo pljučno hipertenzijo, še ni. Ko je stanje bolnika že tako slabo, da zdravila več ne zadostujejo, je zadnja možna rešitev le še presaditev pljuč.
Simptomi pljučne hipertenzije so zadihanost, utrujenost, občutek omedlevice. Pri bolnikih z bolj napredno obliko bolezni so prisotne tudi bolečine v prsih, modra barva ustnic, izkašljevanje krvavega izpljunka in otekle noge. Bolniki večkrat navajajo, da imajo težave že pri hoji po stopnicah, zato se niso zmožni ukvarjati z nobenim športom.
Zgodnja diagnoza je ključnega pomena, saj lahko bolniku omogoči optimalno zdravljenje in izboljša kakovost življenja. Težava pri diagnosticiranju je v tem, da so simptomi bolezni značilni tudi za mnoge druge, veliko pogostejše bolezni, zato zdravniki pljučno hipertenzijo, kot možno diagnozo, pogosto spregledajo. Med prvim posvetom z zdravnikom in postavitvijo diagnoze povprečno mineta dve leti. Če idiopatske oblike (IPAH) ne zdravimo, ta v povprečno treh letih privede do smrti.
Zakaj je simbol pljučne hipertenzije zebra?
Ko slišimo udarjanje kopit, večina najprej pomisli na konje. Zdravniki torej povezujejo simptome pljučne hipertenzije z bolj pogostimi boleznimi, kot so astma, apneja, debelost, KOPB ali slaba fizična pripravljenost. Včasih pa udarjanje kopit lahko pomeni zebro.
»Ko naslednjič slišite udarjanje kopit, pomislite na pljučno hipertenzijo,« pozivajo člani Društva za pljučno hipertenzijo Slovenije.
Več o pljučni hipertenziji:
Društvo za pljučno hipertenzijo Slovenije: http://www.pljucna-hipertenzija.si/
PHA Europe: http://www.phaeurope.org/
Društvo za pljučno hipertenzijo Slovenije
Slovenska 29, 1000 Ljubljana
E: dbph.slovenije@gmail.com