Državni zbor je danes zvečer sprejel t.i. »mega-anti-korona«zakon, ki predvideva državno financiranje nadomestil plač delavcem na čakanju tudi za nevladne organizacije. Zakon še ni objavljen v Uradnem listu in še ne velja, lahko pa se nanj že sedaj pripravimo.

Državni zbor je danes zvečer sprejel t.i. »mega-anti-korona« zakon - Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo. Zakon med drugim določa tudi, da država financira nadomestila plač delavcem na čakanju, in sicer za nazaj od 13. marca dalje in najdlje do konca maja 2020.

Prvi ključni pogoj za financiranje je, da delavca pošljete na čakanje v skladu z novimi pravili interventnega zakona. Ta pravila nekoliko odstopajo od splošnih pravil delovnopravne zakonodaje: 

  • čakanje na delo na domu mora biti odrejeno največ do 31. maja z možnostjo podaljšanja do 30. junija, če epidemija ne bo preklicana do 15. maja (po delovnopravni zakonodaji: največ šest),
  • delavec se mora na zahtevo delodajalca vrniti na delo do sedem zaporednih dni v tekočem mesecu (po delovnopravni zakonodaji: ni omejitev),
  • nadomestilo plače ne sme biti nižje od minimalne plače (po delovnopravni zakonodaji znaša nadomestilo 80 % povprečne plače delavca, četudi je to manj kot minimalna plača).

Da NVO dobi takšno pomoč že od 13. marca dalje, mora najprej imeti čakanje na delo odrejeno od tega datuma dalje (lastne odredbe si NVO lahko izdelajo tudi v naši aplikaciji e-pravnik ali uporabijo vzorec v word dokumentu).

Ko bo zakon uveljavljen (predvidoma 11. aprila), bo treba to odredbo dopolniti s pravili interventnega zakona (ki seveda ob izdaji odredbe še ni veljal!). To storite tako, da:

  • dolžino čakanja na delo omejite na največ tri mesece,
  • ima delavec obveznost vračila na delo do sedem zaporednih dni in
  • da se delavcu na čakanju prizna nadomestilo, ki ni nižje od minimalne plače.

Glede na to, da interventni zakon velja za nazaj, se v primeru že izplačanega (prenizkega) nadomestila naredi poračun. Takoj, ko bo zakon pričel veljati in bo takšne odredbe možno izdati, bomo tudi na CNVOS pripravili vzorce.

Drugi ključni pogoj je vezan na prihodke NVO. Do pomoči so upravičene NVO, ki ocenjujejo, da:

1.) bodo njeni prihodki od 1. januarja do 30. junija 2020 več kot 20 % nižji kot so bili v obdobju od 1. januarja do 30. junija 2019 in hkrati da

2.) rast njenih prihodkov v obdobju od 1. julija do 31. decembra 2020 ne bo višja od 50 % glede na obdobje od 1. julija do 31. decembra 2019.

Če NVO ni poslovala celotno leto 2019, je do pomoči upravičena, če:

1.)          ima v marcu 2020 vsaj 25 % nižje prihodke kot v februarju 2020 ali

2.)          ima v aprilu 2020 vsaj 50 % nižje prihodke kot  v februarju 2020 ali

3.)          ima v maju 2020 vsaj 50 % nižje prihodke kot  v februarju 2020

Pomoč se bo tako dodelila na podlagi lastne ocene. Če se kasneje izkaže, da NVO pogojev ni izpolnila, bo morala prejeto pomoč vrniti.

Najvišje povračilo, ki ga država povrne je 1.753,57 evrov. Če delavcu pripada višje nadomestilo (ki mora biti po zakonu  80 % plače), razliko krije delodajalec sam.

 

Več informacij sledi, zato spremljajte našo spletno stran.