V postopku izbora predstavnikov nevladnih organizacij v Svet ministra za okolje in prostor za sodelovanje z NVO je prispelo 32 upravičenih prijav nevladnih organizacij za sodelovanje in 29 popolnih kandidatur. Dve prijavi sta bili podvojeni, dve prijavi sta bili nepopolni v celoti. Sedem organizacij, ki so poslale prijave na več področij, ni izkazalo delovanja na enem od izbranem področju in je bila zato njihova prijava za sodelovanje na tem področju zavržena. Javna predstavitev kandidatov bo 8. 8. 2022 ob 11.00

V postopku izbora predstavnikov nevladnih organizacij v Svet ministra za okolje in prostor za sodelovanje z NVO se izbira deset predstavnikov, in sicer en stalni predstavnik NVO za področje pravno-sistemska vprašanja s področja okolja, narave in prostora in za področje podpornega okolja za NVO s področja okolja in prostora ter po en področni predstavnik nevladnih organizacij za področje voda, varstvo okolja, biotska raznovrstnost, zavarovana območja, urejanje prostora, graditev, krožno gospodarstvo in podnebne spremembe.

 

Nevladne organizacije, ki delujejo na področju Pravno sistemska vprašanja s področja okolja in prostora so predlagale kandidata:

  • predlagatelj Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC

Aljoša Petek je magister prava s Pravne fakultete v Ljubljani, ki je že med študijem pričel z okoljskimi temami, vezanimi na krožno gospodarstvo, ravnanje z odpadki in varstvo zaščitenih živali. Po enoletnem delu na stičišču nevladnih organizacij v Ljubljani in Litiji se je zaposlil na PIC, kjer dela do danes. Njegova zaposlitev na grobo vključuje sistemsko spremljanje okoljske zakonodaje, pripravo predlogov predpisov in sodelovanje v postopkih sprejemanja le te, odzivanje na aktualne okoljske tematike, komunikacijo z odločevalci in drugimi deležniki s področja, pravno pomoč in podpora nevladnih organizacij, civilnih iniciativ ter posameznic in posameznikov, ki se ukvarjajo z okoljskimi vprašanji ter sodelovanje v drugih mrežah nevladnih organizacij (Plan B za Slovenijo, Mreža za prostor, Justice & Environment itd.). Med drugim skrbi za zagotavljanje pravic javnosti v skladu z Aarhuško konvencijo – da imamo dostop do okoljskih informacij, da lahko sodelujemo v okoljskih postopkih in da lahko koristimo ter da učinkovito koristimo pravna sredstva s področja varstva okolja.

Aljoša v praksi deluje na področjih, ki jih urejajo Zakon o varstvu okolja, Zakon o ohranjanju narave, Zakon o vodah, Gradbeni zakon, Zakon o urejanju prostora ter drugih zakonih in izvedbeni predpisih teh zakonov. To vključuje postopke presoj vplivov na okolje, izdajanje okoljevarstvenih soglasij, dovoljenj, gradbenih dovoljenj, umeščanja objektov in poseganja v prostor, vodnih dovoljenj, varstva zaščitenih živalskih vrst, varstvo voda, zraka, okolja in narave, na področjih prilagajanja na in blaženja podnebnih sprememb in podobno, kar mu daje kakovosten vsebinski pregled nad sistemsko-pravno okoljsko ureditvijo v Sloveniji, številne izkušnje in ažuren pregled nad trenutnim stanjem.

Aljoša je kot avtor ali soavtor sodeloval pri številnih analizah in študijah s področja pravne ureditve raznih okoljskih tem (analiza nadzorovanja emisij v zrak v Sloveniji, analiza izvajanja celovitih presoj in projektnih presoj vplivov na okolje s poudarkom na upoštevanju podnebnih učinkov, analiza ocenjevanja učinkov predlogov predpisov na okolje, analiza pravnega varstva velikih zveri v Sloveniji, študija o ravnanju z odpadno električno in elektronsko opremo v Sloveniji, študija o ravnanju z odpadno embalažo v Sloveniji…), pripravil in objavil prispevke za strokovne pravne revije na področjih ravnanja z odpadki in podnebnih zakonov, sodeloval v številnih postopkih sprejemanja okoljske zakonodaje (ZVO, ZON, GZ, ZUreP, pravilniki za pridobitev in ohranitev statusa delovanja v javnem interesu s področij, ki se tičejo okolja, ter številne okoljske uredbe), sodeloval pri pisanju več ustavnih pobud ter upravnih tožb s področja varstva okolja (na področju varstva zavarovanih živalskih vrst – zveri, na področju umeščanja NEK2 v prostor, na področju protikoronskih paketov, ki so neposredno naslavljali in spreminjali okoljsko zakonodajo ter pravice NVO…), že več let svetuje v okviru Zelene svetovalnice, ki nudi brezplačen prvi pravni nasvet na vseh pravnih področjih, ki se tičejo varstva okolja in poseganja vanj, sooblikoval spletno stran zagovorniki-okolja.si, ki nudi NVO, CI in fizičnim osebam poenostavljeno obrazložitev načinov sodelovanja v okoljskih postopkih, podpira lokalne ter državne okoljske iniciative, kot sta Eko Anhovo ali iniciativa na sotočju Sav, ter je med drugim nudil vsebinsko pravno podporo v okviru referenduma zoper novelo Zakona o vodah.

Ker je bil na področju pravno sistemska vprašanja s področja okolja in prostora predlagan le en kandidat nevladnih organizacij,  bo kandidat na tem področju avtomatično imenovan za predstavnika, in se javna predstavitev oziroma volitve ne bodo izvedle.

 

Nevladne organizacije, ki delujejo na področju Podporno okolje za NVO s področja okolja in prostora so predlagale naslednje kandidate:

  • predlagatelj Zveza ekoloških gibanj Slovenije – ZEG

Praktično se  od srednje gozdarske  šole naprej ukvarjam  z deli v splošno korist. Največ na področju varstva okolja v povezavi z našim zdravjem. Čisto okolje in zdravje pa sta največ kar imamo. Saj moramo našim naslednikom pustiti čisto okolje in nam in njim tako zagotoviti zdravo življenje. Vse to a prispeva tudi k zmanjševanju stroškov proračuna in stroškov dela. Zdravljenja so vse dražja, ravno tako bolniške. Vse to pa vpliva na ceno naših proizvodov. Ustanovljeno društvo Slovensko ekološko gibanje-SEG in njena naslednica  Zveza ekoloških gibanj Slovenije –ZEG  bo letos  praznovala 30 letnico delovanja. Številne iniciative , nesebično delo brez vprašanj o delovnem času in tudi dostikrat brez pokritih stroškov ter kljub kritikam sem  vztrajal na začrtani poti. Rezultat  tega so tudi številni strokovni posveti z izdanimi zborniki v zadnjih 25 – leti. Sem  izredno  dober poznavalec  problematike okolja v Sloveniji in širše ter, da in poznam  tudi rešitve. V obliki EKO patrulje  letno obiščem preko 80 različnih ekoloških žarišč po Sloveniji  in pomagam preko sto(100) civilnim iniciativam in številnim občanom na terenu. V letu 2020/2021 sem uveljavil 11 (enajstkrat) status stranskega udeleženca pri presojah vpliva na okolje na ARSO. 

Reference:

  • ustanovitelj društva Slovensko ekološko gibanje – SEG, nevladne okoljske organizacije, ustanovitelj in predsednik  Zveze ekoloških gibanj Slovenije – ZEG, od leta 2002, večje okoljske NVO, katera združuje 8 društev in 6 zavodov, pobudnik in so-ustanovitelj Gibanja Zdrava družba  in soustanovitelj  preko 60 društev, 20  neprofitnih zavodov, dveh fundaciji  in dveh društvenih zvez ter pobudnik in svetovalec cca 120 Civilnih iniciativ  po Slovenije 
  • pisec številnih člankov v medijih in ekološki reviji SEG-a OKOLJE, udeleženec domačih vladnih in nevladnih konferenc in sej ter v tujih (na ministrski konferenci vladnih in NVO v Luzernu,Aarhusu, Sofiji itd.), zastopa Zvezo ekoloških gibanj Slovenije - ZEG na številnih konferencah NVO, predavatelj na številnih domačih in mednarodnih posvetovanjih…
  • letno predava na 15-20 krat na okoljskih konferencah /odpadki,sevanja, vode, ..,/ posvetih NVO in šolah,
  • sekretar in predsednik Republiškega centra klubov OZN ( cca 550 klubov OZN po slovenskih šolah in vrtcih,občinah, KS..)   v obdobju 1974-1977
  • pobudnik in začetnik delovanja mednarodnega projekta  »EKO ŠOLE kot način življenja« v Sloveniji (leta 1995)
  • trenutno prisoten pri razreševanju preko 80 večjih okoljskih problemih v Sloveniji (plinski terminali, NEK, vetrne in HE,TEŠ 6, sevanja - bazne postaje, daljnovodi, regijske deponije odpadkov, PM delci, GSO…),
  • v letih 2005-2018 popisal preko 800 divjih odlagališč v MO Ljubljana , Celje in Murska Sobota
  • vodi projekt Ekološke patrulje ZEG-a , dnevno je na terenu pri reševanju številnih NIMBY in NIMET efektov, aktivno sodeluje s cca 120 civilnimi iniciativami in društvi pri reševanju okoljskih problemov
  • načrtuje razvoj Ekološkega centra v okolju eko-kmetij na Veterniku, občina Kozje
  • bil projektni partner v mednarodnem projektu USE REUS in Centra ponovne uporabe v Ljubljani
  • projektni partner v mednarodnem projektu INTERREG III A sosedskega programa Slovenija , Hrvaška in Madžarska 4R+3E čezmejni koncept o ravnanju z komunalnimi odpadki 
  • 1. regionalna konferenca o neionizirnih sevanjih , kjer so sodelovali strokovnjaku iz Berklija,  Munhna,
  • Iniciator in podpisnik memoranduma o sodelovanju na področju varstva okolja Slovenija Srbija in širše ter vzpostavo sodelovanja v SEENEPIRPA alijansi, itd.  

www. https://bistra.si/gospodarno-in-odgovorno

www.zeg.si

  • predlagatelj Alpe Adria Green, Mednarodno društvo za varstvo okolja in narave

 

  • članica upravnega odbora AAG zadolžena za področje okoljevarstvene zakonodaje SL in EU direktiv
  • Od leta 2005 se je s člani Civilne iniciative Zalog – Sp. Kašelj – Podgrad borila proti smradu iz kafilerije Koto Zalog
  • Aktivna v boju proti zlivanju nevarnih odpadkov v reko Ljubljanico (olj, maščob …)
  • Aktivna v boju proti smradu iz Centralne čistilne naprave Ljubljana
  • Od leta 2008 članica Civilne iniciative Zalog – Sp. Kašelj – Podgrad in borka za izgradnjo novega, varnega Zadružnega doma v Zalogu
  • Vse od izgradnje industrijskega kanala C0 borka proti smradu in glodavcem, ki prihaja iz tega kanala, zaradi napačne izgradnje
  • Borka za postavitev protihrupnih ograj ob ranžirni postaji Ljubljana
  • Aktivna v umeščanju podjetja Papir servis na poplavno območje v Vevče
  • Aktivna pri umeščanju industrijskih con v Četrtno skupnost Polje Mestne občine Ljubljana
  • Aktivna pri nedovoljenem spuščanju kadavrov in ostalih ostankov iz Perutnine Ptuj, enota Zalog direktno v industrijski kanal C0
  • Aktivna pri nedovoljenem skladiščenju pepela iz Termoelektrarne Ljubljana v Zalog (podjetje ML Surovine)
  • Pobudnica za odstranitev prosto skladiščenih gum ob Pokopališču Polje
  • Pobudnica za izgradnjo pokopališče za male živali v Ljubljani
  • Pobudnica za nadzor nad bolehnimi živalmi na sotočju Ljubljanice in Save
  • Aktivna pri umeščanju kolesarskih in pešpoti ob Ljubljanici in Savi
  • Borka pri nedovoljenem sežigu odpadkov iz Zaloga pri Novem mestu v kafileriji v Zalogu
  • Aktivna pri organizaciji čistilnih akcij
  • Organizacija posvetov in okroglih miz
    REFERENCE:
    - Večkrat pisala spremembe in dopolnitve za Zakon o varstvu okolje
    - Pisala spremembe in dopolnitve Zakona o varstvu narave
    - Pisala Zakon o nedovoljenem smradu
    - Prevajala nemške standarde v slovenski jezik
    - Podajala številne pobude in predloge za spremembo zakonodaje na področju varstva okolja in narave
    - Predlagala UO AAG, da smo poslali pripombe na več kot 20 uredb in zakonov iz varstva okolja in prostora
    - Sodelovanje z varuhom človekovih pravic
    - Številni sestanki z Ministrstvom za okolje, Ministrstvom za kmetijstvo, ARSO-m in Inšpektoratom za okolje ter drugimi inšpektorati
 
  • predlagatelja  IPoP - Inštitut za politike prostora in Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoja

Mag. Senka Šifkovič je univerzitetna diplomirana pravnica, magistra socialne antropologije, ki se že 15 let ukvarja s sistemsko ureditvijo varstva okolja in prostora, predvsem pa tudi uveljavljanjem pravic NVO po Aarhuški konvenciji. Do začetka izvajanja Podnebnega programa Mreže za prostor je bila zaposlena na PIC – Pravnem centru za varstvo človekovih pravic in okolja, od začetka izvajanja Podnebnega programa Plan B in zagovorništvo glede podnebnih sprememb v kmetijski politiki pa je zaposlena na IPoP in Umanoteri za izvajanje tega programa. Je zagovornica okolja (http://zagovorniki-okolja.si/, kakor tudi IPoP) in si ves čas svojega delovanja prizadeva za sistemsko ureditev in krepitev položaja NVO s področja varstva okolja, narave in prostora, poštene in smiselne pogoje za pridobitev statusa v javnem interesu na teh področjih, kjer NVOjem tudi pomaga pri pridobivanju statusov. Prizadeva si za ustrezne zakonske ureditve pravic NVO in dostopa do pravnega varstva skladno z Aarhuško konvencijo. Sodelovala je pri pripravi Zakona o nevladnih organizacijah.

Ima široka znanja s področja okolja, narave in prostora in horizontalni pregled čez politike teh področij. Sodelovala je tudi pri pripravi Zakona o nevladnih organizacijah ter spodbuja in pomaga NVO pri pridobivanju statusov delovanja v javnem interesu. Trenutno pri mreži Plan B za Slovenijo tudi vodi delovno skupino Financiranje okoljskih nevladnih organizacij.

 

Nevladne organizacije, ki delujejo na področju Vode so predlagale naslednje kandidate:

  • predlagatelj Slovensko geološko društvo
Barbara Čenčur Curk že 28 let deluje na področju voda. Na Naravoslovnotehniški fakulteti je zaključila študij geologije in se usmerila na področje podzemnih voda. Znanstveni magisterij je opravila na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo (smer Hidrotehnika), zato ima znanja tako s področja površinskih kot tudi podzemnih voda. Poleg tega so podzemne vode del vodnega kroga in za razumevanje procesov je pomembno poznavanje vseh procesov v vodnem krogu. V začetku kariere je veliko sodelovala pri poročili vplivov na okolje za posege v prostor, revizije poročil o vplivih na okolje, okoljskih poročilih za posege v prostor, pri čemer si je pridobila izkušnje tudi na področju umeščanja v prostor. V zadnjih 15-ih letih se ukvarja z varovanjem in upravljanjem podzemnih voda ter vplivom podnebnih sprememb na vodne vire in na oskrbo s pitno vodo; znanje in izkušnje na tem področju je pridobila s sodelovanjem na dvanajstih evropskih projektih kot vodja delovnih
paketov ali pa celo kot vodja projekta.
Kandidatka je v preteklosti sodelovala v javnih razpravah za NUV, NSO prilagajanje podnebnim spremembam, okoljski program MOP in pri drugih strategijah na področju voda in okolja ter podnebnih sprememb. Leta 2020 je postala predsednica GWP Slovenija, v okviru katerega organizira delavnice s področja upravljanja voda.
 
Barbara Čenčur Curk je tudi članica nadzornega odbora Slovenskega geološkega društva in članica odbora SKIAH (Slovenski komite mednarodnega združenja hidrogeologov) ter članica DVS - Društva vodarjev Slovenije in SDZV - Slovenskega društva za zaščito voda. V letu 2021 je bila tudi prijavljena v referendumsko kampanjo proti spremembam Zakona o vodah  kot fizična oseba - strokovnjakinja za vode.
  • predlagatelj Lutra, inštitut za ohranjanje naravne dediščine

Brina Sotenšek je univerzitetna diplomirana biologinja in se že 9 let ukvarja z biologijo in ekologijo celinskih voda. Svoje izkušnje je začela pridobivati na Zavodu za ribištvo Slovenije, kjer je pripravljala strokovna mnenja o vplivih gradbenih in drugih posegov na ribe in vode. Pri svojem delu je sodelovala z biologi, ribiči, vodarji in gradbeniki. Večkrat je sodelovala tudi pri pripravi področnih zakonodajnih predpisov in pisala poročila ihtioloških monitoringov voda.

Na inštitutu Lutra je zaposlena od leta 2021 in dela kot strokovna sodelavka projekta LIFE Beaver, kjer se osredotoča na osveščanje javnosti o sobivanju z bobrom in pomenu ohranjanja mokrišč in vodnih ekosistemov.

Prav tako se vključuje v postopke sodelovanja javnosti pri pripravi zakonodaje, strateških dokumentov (npr. Skupna kmetijska politika, Načrt upravljanja voda) in umeščanja posegov v okolje (npr. HE Mokrice).

Brina Sotenšek je koordinatorica skupine Za Savo (https://za-savo.si/), ki združuje več nevladnih organizacij in civilnih iniciativ. Namen skupine je odpreti široko razpravo o škodljivih učinkih hidroelektrarn na lokalno skupnost in naravo, predvsem pa zagovarjati sonaravnejše rešitve, ki spoštujejo ljudi, lokalne skupnosti in naravo.

  • predlagatelj Slovensko društvo za zaščito voda

Dr. Mihael Jožef Toman, redni profesor na UL, Biotehniški fakulteti, predava Ekologijo celinskih voda, Upravljanje z vodnimi ekosistemi, Varstvo in urejanje voda za študente MSc programov Ekologija in biodiverziteta, Krajinska arhitektura in BSc program Vodarstva in okoljskega inženirstva na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo. Svojo raziskovalno pot je začel leta 1978 na Kemijskem inštitutu v Ljubljani, se posvetil biološkim procesom v čistilnih napravah in raziskoval pomen združb v aktivnem blatu. Vključen je bil v monitoring slovenskih vodnih teles, pokrival je tako kemijsko kakor tudi biološko stanje in sodeloval z MOP-om in Arsom pri ocenah stanja stoječih in tekočih površinskih voda. V 90 letih se je redno zaposlil kot profesor na Biotehniški fakulteti, na kemijskem inštitutu je ogranil raziskovalni laboratorij, ki ga je kasneje nadgradil v Skupini za limnologijo, ki jo je ustanovil na Biotehniški fakulteti. Kasneje je raziskovalno delo nadaljeval v skupine dr. Milene Horvat na IJS, kjer je še danes in raziskuje predvsem kroženje snovi v donih okoljih, s poudarkom na nevarnih težkih kovinah prvenstveno Hg in njegove toksične organske oblike Me Hg.

V 44 leti delovanja na področju voda, se je nekaj let tudi izpopolnjeval na Univerzi v Copenhagnu, predaval kot gostujoči profesor na KazNau Univerzi v Almatiju v Kazahstanu in delil svoje izkušnje s tujimi kolegi in študenti. Danes je njegovo delovanje predvsem usmerjeno na vplive kopnih ekosistemov na vodne, na urejanje vodotokov, čistilne naprave, revitalizacije v vodnih telesih in problematiki hranil v vodah in posledični evtrofnih procesih v stoječih vodah. Pomembno je kritično presojanje urejanja vodotokov, negativnih posledicah gradenj HE na rekah, MHE na potokih, gradnje in vzdrževanja akumulacij, vplivom kmetijstva na vodna telesa in drugo. Medijsko je zelo aktiven, komentira aktualne dogodke na področju onesnaževanja, vplivu podnebnih sprememb in odnosa javnosti na področju voda. Prepričan je, da so za dobre odločitve pomembni strokovnjaki z različnih področij, predvsem pa dobro sodelovanje univerze, civilnih združenj in upravni organov.

 
  • predlagatelj Alpe Adria Green, Mednarodno društvo za varstvo okolja in narave

Vodja laboratorija za Centra za mikrobiološke analize živil, vod in drugih vzorcev okolja: Nacionalni laboratorij za zdravje zavod za zdravstveno varstvo Koper, Verdijeva 11, 6000 Koper

Izvedeni projekti:

  • Ureditev hitrega Bakteriološkega testiranja Rižanski vodovod v izogib hidričnim epidemijam.
  • Ureditev pitne vode in higiene vodomatov.
  • Ureditev problema z legionello Hotel Kampinski, Portorož.
  • Ureditev problema legionella Hotel Koper.
  • Ureditev problema legionella Hotel aquapark Žusterna
  • Odkritje problema listerije v mlekomatih in prepoved obvestila o koristnosti pitja surovega mleka.
  • Odkritje raznosa rakotvornega tovora silikatov, železove rude pokrite s PAH po Kopru in okolici ter priprava ukrepov za zmanjšanje ogrožanja zdravja prebivalce Kopra
  • Odkritje parazitov v Kovod Postojna, odkritje napake na črpališču in predlog sanacije, ki je bil v celoti izveden.
  • Odkritje legionelle v Bolnici Izola, ki je bila vzrok za obolenje kirurga Onkološkega inštituta.
  • Predlog za obvladovanje legionelle v Bolnici Izola, izveden in uspešen.
  • Ukrepi in mikrobiološke analize ob fekalnem onesnaženju Žusterna 2019.

Najboljša znanstvena dela:

  • Odkritje, da interferon alfa ni zaviralec rasti celic kostnega mozga in vivo.
  • Načrt za laboratorij za celične kulture na Nacionalnem kemijskem inštitutu v Ljubljani.
  • Strokovne podlage za opustitev uporabe pesticidov acetoklora, atrazina in parathion v Republiki Sloveniji.
  • Soavtor znanstvene knjige o hormonskih motilcih z naslovom Tretja od suhih krav 2013.
  • Poglavje v knjigi LIFE AND WATER ON KARST

Najboljša NVO dela:

  • Uspešno svetoval Vladi Slovenije z znanstvenimi dejstvi za prepoved pesticidov Atrazin.
  • Uspešno svetoval Vladi Slovenije z znanstvenimi dejstvi za prepoved pesticidov Acetoklorja.
  • Uspešno svetoval Vladi Slovenije z znanstvenimi dejstvi za prepoved pesticidov Parathion.
  • Zavod za ihtiološke in ekološke raziskave REVIVO

Na podočju voda profesionalno delujem od leta 2010, prvih nekaj let predvsem na področju morskega ribištva, od leta 2015 pa na področju upravljanja s celinskimi vodami, vrastva in ohranjanja habitatov in obnovo rečnih ekosistemov. Delujem v okviru Zavoda REVIVO, kjer izvajamo evropske raziskovalne projekte programa Horizont (NAIAD, DRyVER), izsledke le-teh pa preko Interreg projektov (MEASURES) prevajamo v politike in strategije ter preko LIFE projektov (LIFEBoat4sturgeons) v prakso. V REVIVU vodim tudi različne naloge za naročnike (monitoring CČN Domžale-Kamnik, monitoring ribnika Bobovek za ZRSVN Kranj, izlov tujerodnih rib iz ribnika Tivoli za MOL ipd.). Končno, delujem tudi na področju ozaveščanja javnosti s projekti LAS (EVREKA I in II ter Tokovi prihodnosti) in prenašam svoja znanja na domače in tuje študente preko mentoriranja, bodisi pri njihovih diplomskih in magistrskih delih, bodisi pri njihovem prostovoljnem in študentskem delu v REVIVU. Aktivna sem v mednarodnih in slovenskih znanstvenih in naravovarstvenih skupnostih: sem predstavnica Slovenije v delovni skupini ICPDR Danube Sturgeon Task Force, članica delovne skupine Cooperation of Practice pri European River Restoration Center, članica upravnega odbora Slovenskega društva za zaščito voda, sodelujem v skupini Za Savo.

Osrednja tema mojega dela je transformacija ustaljenih škodljivih praks reguliranja vodotokov v obnovo in skrb za naše vode. Pri tem sledim in udejanjam principe vključujoče participacije (sodelovanje s prebivalci), transparentnosti, skrbi za vode na nivoju porečja (sodelovanje med občinami) in celostnega upravljanja z vodami (država, koncesionarji). Čeprav uporabljamo ribe kot indikatorsko vrsto, gre pri obnovah rek in odstranjevanju pregrad dejansko za ohranjanje in varovanje ključnega elementa preživetja celotnega planeta - vodo.

  • predlagatelj Jamarska zveza Slovenije

Dr. Rajko Slapnik je član JZS. V okviru raziskovalnih nalog in projektov in v sodelovanju z različnimi partnerji raziskuje kvaliteto podzemskih in izvirskih in njihovo ogroženost. Izvaja monitoring pozemnih vod velikoplaninske planote in aktivno sodelujejo pri iskanju rešitev pri oskrbi s kvalitetno pitno vodo. Sodelujejo v Eu projektu "Mreža vodnih poti v Kamniško-Savinjskih Alpah".

  • predlagatelj Društvo vodarjev Slovenije

Dr. Lidija Globevnik deluje na področju voda že 34 let. Od leta 2007 je predsednica DVS,
aktivno je sodelovala na sejah Državnega sveta v zvezi s problematiko voda, aktivno
deluje tudi na nivoju EU.

 

Nevladne organizacije, ki delujejo na področju Varstvo okolja so predlagale naslednja kandidata:

  • predlagatelj Inštitut za zdravje in okolje

Tomaž Gorenc je po izobrazbi profesor geografije in zgodovine, kjer je za svoj zaključek študija dobil tudi fakultetno Prešernovo nagrado. Trenutno zaključuje doktorski študij s področja okolja in zdravja na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer preučuje součinkovanje vročinskega stresa s socialno-ekonomskimi in zdravstvenimi dejavniki. Varstvo okolja dojema medsektorsko, še posebej v povezavi z zdravjem, saj je okolje pomembna determinanta zdravja in dobrega počutja. Tomaž Gorenc je aktiven na področju varsta okolja že skoraj 10 let, najprej kot študent nato pa profesionalno, ko je ustanovil Inštitut za zdravje in okolje. Ima številne izkušnje s področja nacionalnih in mednarodnih projektov s področlja trajnostnega razvoja in okolja. Med drugim je v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor ter drugimi akademskimi deležniki sodeloval pri prvih izobraževanjih o ekološkem odtisu za javne uslužbence. Med drugim je leta 2021 pa je kot vodja projekta Sustanaware slovenski javnosti predstavil slovensko različico kalkulatorja ekološkega odtisa.

Tomaž Gorenc je kot vodja delovne skupine Okolje-zdravje aktiven tudi v mreži Plan B za Slovenijo, kjer je tudi član programskega sveta. V okviru Inštituta za zdravje in okolje se s sodelavci redno konstruktivno vključuje v zakonodajne postopke, kot so na primer ZVO-2, komentiranje Programa porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe v obdobju 2021–2023 in druge dokumente. Tomaž je aktiven tudi na mednarodnem področju, kjer član mednarodne ekspertne skupine CoLSA pri Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO) za področje povezovanja okolja z zdravjem.

  • Alpe Adria Green, Mednarodno društvo za varstvo okolja in narave

 

  • Diplomiral s področja fizikalne kemije (elektrokemija) z nazivom univ.dipl.kem.tehnol.
  • Magistriral s področja fizikalne kemije v povezavi z anorgansko kemijo.
  • Delal kot raziskovalec na Odseku za anorgansko kemijo in tehnologijo Inštituta Jožef Stefan (največ kemija fluora, z uporabo instrumentalnih analiznih metod) in kot mentor mladim raziskovalcem OŠ in SŠ, obenem sodelujem v inštitutskem programu praktičnega eksperimentiranja mladine v kemiji, vključno z varnostjo v kemiji (Šola eksperimentalne kemije), z obiskovanjem šol po Sloveniji ali vodenjem obiskov mladine na inštitutu.
  • Več kot deset let delal v industriji (Iskra, elektrokemijska industrija), kot tehnolog in vodja razvoja (tudi program litijevih baterij).
  • Zasnoval in utemeljeval (s sodelavci) prijave na mednarodne in domače razpise predvsem s področij izobraževanja mladine, vključevanja v znanost ob sodelovanju OŠ in SŠ in energetike, vključno z obnovljivimi viri.
  • Strokovno sodeloval pri realizaciji nekaterih poljudnih oddaj za promocijo znanosti na RTVSLO, na primer: Ugriznimo znanost http://videolectures.net/ugriznimo_znanost_eksperimentalna_kemija/
  • S področja promocije znanosti prejel tudi Priznanje Prometej znanosti za odličnost v komuniciranju znanosti (2019)

Primeri projektov:

  • -Šolstvo in znanost: Innovation in Science Education - Turning Kids on to Science http://www.kidsinnscience.eu/
  • Energetika: obnovljivi viri - uporaba sončne toplote za hlajenje in varčevanje z energijo – projekta Adriacold in Emilie http://www.emilieproject.eu/slo/uvodna-stran.aspx
  • Sodelovanje v projektih Društva AAG in Inštituta Metron Andreja Pečjaka:
  • Predelava avta na bencin v električnega z dijaki in profesorji treh poklicnih šol (Eko sklad, 2017)
  • Razvoj in izvedba polnilnic za električne avtomobile kot učni pripomoček (Eko sklad, 2018)
  • Nadgraditev invalidskih vozičkov-litijeve baterije in priključki za naprave (Eko sklad 2019-2020), z več poklicnimi šolami

Prostovoljno strokovno delovanje na področju okolja in zdravja, predvsem z mednarodnim društvom AAG, nekaj od tega objavil v medijih:

  • Onesnaževanje okolja in škodljivost za zdravje. Primeri: Celjska kotlina, Salonit, Anhovo, Lesonit, Ilirska Bistrica, Kemis, Vrhnika, uničevalni projekt kanala C0 preko VVO za ljubljansko pitno vodo (kritična infrastruktura)
  • Onesnaževanje okolja s hrupom: Ljubljana, promet in gradbeni stroji, vetrne elektrarne (nizkofrekvenčni hrup in infrazvok), veliki stroji v mestih (klima naprave)
  • Varovanje narave: problem zmanjševanja biotske raznovrstnosti, izsekavanje gozdov, streljanje divjih zveri, divjanje motornih vozil po naravi

Usmeritev kot predstavnik NVO:

  • Kritičen, argumentiran odnos do politike na področju okolja, narave in zdravja, uporaba stroke
  • Odprava pravnih praznin: Doslej so bila zaman opozarjanja AAG Ministrstva za okolje in prostor, da obstaja pravna praznina na področju smradu in nizkofrekvenčnega hrupa pa tudi pri meritvah prašnih delcev in drugje. Izdajajo se OVD na vodovarstvenih območjih, ipd.
  • Program, ki ga zajema ZVO-2 v namenih in ciljih

 

 

Nevladne organizacije, ki delujejo na področju Biotska raznovrstnost so predlagale naslednja kandidata:

  • predlagatelj Slovensko odonatološko društvo

Kot univ. dipl. biol. in prof. biol., sem že več kot 15 let aktiven v več nevladnih organizacijah na področjih biodiverzitete in ohranjanja narave. Na področju ohranjanja narave oz. njenega zagovorništva sem aktiven predvsem preko sodelovanja v in z več nevladnimi organizacijami s področja ohranjanja narave: kot urednik Trdoživa (biltena slovenskih terenskih biologov in ljubiteljev narave), v okviru mreže Plan B v delovni skupini za varstvo narave, v mandatu predprejšnje Vlade Republike Slovenije sem bil član Sveta ministra za okolje in prostor za sodelovanje z nevladnimi organizacijami, kjer sem zastopal področje biotske raznovrstnosti, in sem aktiven strokovnjak – odonatolog.

Kot član Sveta ministra za okolje in prostor za sodelovanje z nevladnimi organizacijami sem redno spremljal delovanje ministrstva na tem področju dela ministrstva, povezoval strokovnjake in strokovne organizacije in jih redno obveščal o aktualni problematiki in delu Sveta. Pripravljal sem lastne predloge in zbiral predloge drugih nevladnih organizacij in posameznikov za izboljšave naravo- in okoljevarstvenih politik ter opozarjal na sistemske, vsebinske in zakonodajne pomanjkljivosti. Menim, da dobro poznam kvalitete in pomanjkljivosti slovenskega naravovarstva, kot tudi področno nacionalno in evropsko zakonodajo.

Na področju biodiverzitete sem strokovno in raziskovalno dejaven predvsem na področju odonatologije, kjer sem s preučevanjem kačjih pastirjev Slovenije in jugovzhodne Evrope postal prepoznan tudi v evropski odonatološki javnosti. Sem (so)avtor večjega števila favnističnih prispevkov s področja razširjenosti kačjih pastirjev Slovenije in drugih držav, kjer s svojo aktivnostjo podpiram sodelovanje v regiji, objavljenih npr. v serijskih publikacijah Erjavecia, Acta entomologica Slovenica, Natura Sloveniae. V preteklosti sem se ukvarjal tudi z dvoživkami. Od leta 2005 svoje znanje o biotski pestrosti delim z mladimi na različnih raziskovalnih in izobraževalnih taborih, kjer preučujemo lokalno biodiverziteto. Moje delo (tudi v sodelovanju med nevladnimi organizacijami) s področja biodiverzitete in ohranjanja narave je razvidno in vidno pri publiciranju (izhajanje več-društvenega biltena Trdoživ, Erjavecia), povezovanju NVO pri spremljanju zakonodajnih sprememb in programov (npr. Nacionalnega programa za varstvo narave 2030, Program upravljanja Natura 2000, kritično spremljanje dela MOP na področju biotske pestrosti in podpore nevladnim organizacijam, delo v minulem Svetu NVO na MOP), izvedbi naravovarstvenih, raziskovalnih in ozaveščevalnih projektov (npr. Balkan OdonatOlogical Meeeting, Invazivke nikoli ne počivajo, Še smo tu! – domorodne vrste še nismo izrinjene, Pomen ohranjenih MEJic in MOkrišč za prilagajanje podnebnim spremembam in ohranjanje biodiverzitete, BioBlitz Slovenija, Evropski odonatološki kongres) ipd. Od leta 2017 dalje sem (so)organizator dogodka BioBlitz Slovenija, ki povezuje strokovnjake za živo naravo pri 24-urnem preučevanju favne in flore izbranega območja.

  • predlagatelj Alpe Adria Green, Mednarodno društvo za varstvo okolja in narave

Nevenka Lukić Rojšek ima univerzitetno diploma na širšem področju znanosti o okolju (Trajnostni razvoj v EU). Je koorinatorica projektov revitalizacije sladkovodnih habitatov

Predstavnica 5 državnega biosfernega območja Mura- Drava-Donava (Evropska Amazonka) pred UNESCO. Ukvarja se z varovanje ogroženih vrst na nacionalni, evropski in mednarodni ravni, sodeluje z mednarodnimi naravovarstvenimi organizacijami kot so The Nature Conservancy, Wilderness Society Europe, Evropska liga za zaščito volkov,poroča Evropski Komisiji. Dela na ozaveščanju javnosti o stanju ogroženih živalskih in rastlinskih vrst in z odločevalci v regiji (lokalna in nacionalna raven): BiH, Hrvaška, Črna Gora, Makedonija, Albanija, Kosovo, Srbija. Je predstavnica nevladnih organizacij v delovni skupini za politiko upravljanja z velikimi zvermi: priprava gradiv za pritožbe, sodelovanje z rejci, sindikatom kmetov, biotehniško fakulteto, gozdarskim inštitutom, agencijo za okolje in javnostjo.

 

Nevladne organizacije, ki delujejo na področju Zavarovana območja so predlagale naslednje kandidate:

  • predlagatelj Alpe Adria Green, Mednarodno društvo za varstvo okolja in narave

 

  •  Izdelal sem strokovne podlage in osnutek odloka zavarovanja povodja Dragonje kot krajinskega parka, ki ni bil sprejet na občini Koper.
  • Brez mene ne bi bil zavarovan ornitološki rezervat Škocjanski zatok, saj sem edini na občinskem svetu podal in zagovarjal ta projekt.
  • Sodeloval s tržaškim odborom WWF pri strokovnih pregledih na terenu parka Glinščice pri Boljuncu.
  • Sodelujem v skupini za pripravo geoparka Kras-Carso, kjer sem pripravil podlage za dopolnitev seznama geo-site. Sodeloval pri pripravi predlogov za njihovo povezavo v turistične produkte in izdelal več, že delujočih didaktičnih, tudi prekomejnih, programov.
  • V Krajinskem parku Strunjan sem pripravil didaktične vsebine, ki se še sedaj uporabljajo v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti. Sodeloval pri pripravi KP na Miljskem polotoku. Napisal več brošur in prospektov.
  • Sem jamar in upravljam jamo DIMNICE.
  • Sem član upravnega odbora AAG zadolžen za področje za zavarovana območja v Sloveniji in problematiko krasa.

https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/maleckar-franc/

  • predlagatelj Botanično društvo Slovenije

Zaključil sem magistrski bolonjski študij biologije in ekologije z naravovarstvom, tekom katerega sem bil aktiven v več nevladnih organizacijah (NVO). Od leta 2010 naprej sem bil redno ali v presledkih član naslednjih NVO: Društvo študentov biologije, Društvo študentov naravoslovja, Gobarsko društvo Ptuj, Gobarsko-mikološko društvo Ljubljana, Botanično društvo Slovenije, Herpetološko društvo Slovenije, Društvo za proučevanje in ohranjanje metuljev Slovenije, Društvo za ohranjanje, raziskovanje in trajnostni razvoj Dinaridov, Društvo za raziskovanje mokrišč Slovenije.

V obdobju 2011-2019 sem se udeležil več mednarodnih mikoloških srečanj (Idrijsko hribovje, Krajinski park Goričko, Kozjanski regijski park), tekom katerih sem spoznal zaposlene v nekaterih zavarovanih območjih in se seznanil s problematiko upravljanja zavarovanih območij narave.

Med leti 2015-2018 sem aktivno sodeloval na dogodku 24 ur z reko Muro (organizator ZRSVN) (v nadaljevanju aktivno sodelovanje na dogodku Bioblitz Slovenia vse od njegove prve izvedbe naprej). Od leta 2018 naprej sem zaposlen v JP VOKA SNAGA d.o.o. (leta 2019 pripojitev podjetja JP SNAGA d.o.o. k podjetju JP VOKA d.o.o.), upravljavcu Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. V okviru Skupnosti zavarovanih območij narave Slovenije se aktivno vključujem v delovanje le tega. Znotraj Skupnosti koordiniram tudi delovno skupino 8 (naravne vrednote in biotska raznovrstnost).

  • predlagatelj Društvo Dinaricum

Po naravi sem zagrizen naravovarstvenik. Z varstvom narave se ukvarjam tako na prostovoljski ravni, kot tudi poklicno. Izkušnje na tem področju sem dobil predvsem s prostovoljskimi v številnih NVO, nekatere izmed njih sem tudi vodil. Z delom povezanim z zavarovanimi območji se srečujem predvsem v okviru dela v regijskem parku, kjer sem tudi spoznal nekatere pravne okvirje ZO, ovire pri delu in upravljavske izzive. Postopke, zakone, uredbe, ki urejajo varstvo narave, tudi v zavarovanih območjih, pa sem spoznaval že tekom dela kot predsednik društva Dinaricum.

Zavarovana območja, z upravljavcem ali brez njega, so območja, kjer bi moralo biti varstvo narave prva prioriteta, kar bom angažirano zagovarjal. Pri svojem delu v svetu MOP, si bom prizadeval za dobro komunikacijo med MOP in NVO. Prizadeval si bom za večjo vključenostjo NVO pri upravljanju zavarovanih območij. Takšno sodelovanje z državnimi inštitucijami lahko prinese le večje splošne koristi za varstvo narave.

Zavedam se, da sam ne morem vedeti vsega, zato bom pri pomembnejših vsebinskih vprašanjih, na katere si ne bi znal odgovoriti, iskal nasvete in znanje pri bolj izkušenih kolegih.

Ker sam dojemam vlogo predstavnika NVO kot vlogo posrednika skupnega mnenja, bo moje delovanje odprto in vključujoče.

Relevantne reference:

  • magister ekologije in biodiverzitete
  • med 2018 in 2022 v dveh mandatih predsednik društva Dinaricum (upravni postopki povezani z varstvom zveri in gozda, sodelovanje v delovnih skupinah MOP/ARSO za upravljanje, komunikacija z javnostjo in deležniki, vodja nacionalnega monitoringa volka itn.)
  • od leta 2021 zaposlen v Notranjskem regijskem parku
  • predlagatelj Društvo za ohranjanje naravne dediščine Slovenije - DONDES

 

  • univerzitetni diplomirani inženir agronomije
  • magistra bioloških in biotehniških znanosti, smer varstvo naravne dediščine, tema magistrske naloge: Stanje in perspektive krajinskih parkov Slovenije

Izkušnje:

  • kandidatka je, na preko raziskave pri pripravi magistrske naloge dobro podkovana v teoriji varstva narave in posledično tudi zavarovanih območij,
  • zaradi delovnih izkušenj na MOP, na sektorju za ohranjanje narave (2004 -2006) je dobra poznavalka delovanja sistema varstva narave in znotraj tega tudi delovanja zavarovanih območij
  • zaradi delovnih izkušenj koordinatorja ustanavljanja Krajinskega parka Radensko polje (2007-2010) je teoretično znanje in znanje sistema varstva narave izkusila tudi v praksi.
  •  od 2011 - 2018 - je kot višja naravovarstvena svetovalka Krajinskega parka Ljubljansko barje pripravljala naravovarstvene vsebine letnih programov dela in jih nato strokovno izvajala, pripravljala je tudi načrt upravljanja KPLB.
  • od 2019 - 2021- je kot vodja krajinskega parka vzpostavila upravo Krajinskega parka Radensko polje, pripravljala je programe dela, izvajala aktivnosti na terenu in vodila in vsebinsko pripravila strokovne vsebine za prvi Center ohranjana narave v Sloveniji, kjer je poleg vsebin zavarovanega območja predstavljena tudi teorija varstva narave v Sloveniji, pri čemer je s tem ta Center imenoval ŽABJA HIŠA postal prvi take vrste, kjer je podana in razložena teorija sistema varstva narave v Sloveniji.
  • od 2022 - vodi svoje svetovalno podjetje - NATURA biro, naravovarstveni inženiring, izobraževanje in svetovanje in pomaga občinam in upravam zavarovanih območij pri izvajanju strokovnih nalog kot so načrti upravljanja, terenske raziskave, svetovanja v zvezi z izvedbo naravovarstvenih rešitev pri posegih v prostor itd.
  • od 2010 - je tudi višja predavateljica in predava na višji šoli GRM NOVO MESTO, smer naravovarstvo, predmet varstvo narave in urejanje prostora.
  •  kot nekdanja predstavnica v Skupnosti naravnih parkov Slovenije je kandidatka dobro seznanjena z problemi, ki pestijo upravljavce zavarovanih območij, s problemi, ki se odvijajo na terenu, pozna težave in zahteve lokalnega prebivalstva.
  • pobudnica, soustanoviteljica in prva predsednica društva EKO KROG, katerega članica je še danes
  • aktivna članica društva DONDES

 

Nevladne organizacije, ki delujejo na področju Urejanje prostora so predlagale naslednje kandidate:

  • predlagatelj Društvo krajinskih arhitektov

Dr. Maja Simoneti, je univerzitetna diplomirana inženirka krajinske arhitekture z doktoratom iz prostorskega in urbanističnega načrtovanja, pooblaščena krajinska arhitektka in prostorska načrtovalka ( ZAPS 0863 PKA PPN), predsednica komisije za strokovni izpiti z prostorskega načrtovanja pri Zbornici za arhitekturo in prostor Slovenije, članica Društva krajinskih arhitektov Slovenije in častna članica ZAPS. Trideset let je v podjetju LUZ d.d. tudi s priznanim statusom izdelovalke presoj vplivov na okolje delala v prostorskem in urbanističnem načrtovanju na strateški in operativni ravni države, občin in posameznih vrst posegov v prostor, organizirala in koordinirala je velike interdisciplinarne delovne skupine za potrebe izvedbe najzahtevnejših posegov v prostor in razvoja dejavnosti v prostoru, magistrirala iz vključevanja javnosti v urejanje javnih zelenih površin in skupaj s sodelavci izdelala več razvojno raziskovalnih nalog s področja urejanja javnega odprtega prostora in izsledke publicirala in predstavljala na številnih strokovnih dogodkih doma in tujini. Kot aktivna zagovornica javnih interesov v urejanju prostora je sodelovala v praktično vseh procesih priprave in prostorske, gradbene, okoljevarstvene in vsebinsko povezane zakonodaje po letu 1995, koordinirala je povezan odziv stroke na ZPNačrt leta 2007 in sodelovala pri najbolj organiziranem povezanem odzivu stroke na razmere v urejanju prostora leta 2009, ki se je razvil v delovanje skupine Odgovorno do prostora!, katere delo je od leta 2010 do leta 2015 s polno podporo članov tudi koordinirala. V zadnjem času se posveča trajnostnemu urbanemu razvoju, sistemu urejanja zelenih in drugih javnih površin in podnebni odpornosti ter zagovorništvu zdravja v urejanju prostora in aktivni mobilnosti. Zadnjih pet let je zaposlena na Inštitutu za politike prostora s katerim je redno sodelovala že pred tem.

  • predlagatelj Društvo za urbano okolje DUO

Deluje na področju načrtovanja objektov , izdelovanja prostorskih aktov in izvrševanja nalog javne uprave na področju urejanja prostora na občinski ravni.

  • predlagatelj Alpe Adria Green, Mednarodno društvo za varstvo okolja in narave

 

  • predstojnik okoljskega centra AAG
  • vodja projektno pravne pisarne AAG
  • zastopanje in sodelovanje v zakonodajnih postopkih sprejemanja občinskih prostorskih načrtov
  • priprava strategije upravljanje s prostorom v primerih kamnolomov in peskokopov v Sloveniji
  • izvajanje izobraževalno ozaveščevalnih projektov s področja varstva okolja

 

Nevladne organizacije, ki delujejo na področju Graditev so predlagale naslednja kandidata:

  • predlagatelj Društvo arhitektov Ljubljane

Kaja Lipnik Vehovar je po končanem študiju na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani leta 1996 delala v različnih arhitekturnih birojih, od leta 2002 dela kot vodja projektov in pooblaščena arhitektka v arhitekturnem studiu Kubusarhitektura. Vpisana je na doktorski študij Ekonomika Študije kulturne dediščine Univerze v Novi Gorici. Njena doktorska disertacija je povezana s stavbno dediščino 20. stoletja v Ljubljani s poudarkom na urbanističnem in arhitekturnem načrtovanju v obdobjih družbenih transformacij, predvsem na razmerju med odprtim prostorom in grajenimi strukturami.

Kaja Lipnik Vehovar je aktivna članica več stanovskih organizacij s področja urejanja prostora in graditve v Sloveniji, kot so Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS), Društvo urbanistov in prostorskih planerjev Slovenije (DUPPS), Maja Farol in Društvo arhitektov Ljubljana (DAL), v katerem je tudi članica izvršnega odbora. Kot članica organizacije DOCOMOMO International (organizacija za dokumentiranje in ohranjanje zgradb, območij in sosesk modernega gibanja) je l. 2018 sodelovala na mednarodni DOCOMOMO konferenci Metamorfoze - kontinuiteta sprememb s prispevkom Modernistične soseske v Ljubljani: blišč in beda njihovega obstoja in razvoja, l. 2020 pa pripravila prispevek o Plečnikovem stadionu za vpis v evidenco DOCOMOMO Heritage in alert!. Leta 2019 je bila glavna pobudnica in koordinatorka uspešne nominacije Plečnikovega stadiona v program 7 najbolj ogroženih, ki ga vsako leto razpisuje mednarodna organizacija Evropa Nostra. V okviru UNESCO-vega programa Open Education 4 a Better World 2019 in 2020 je izdelala spletno platformo Ohranjanje stanovanjske dediščine 20. stoletja in trajnostni razvoj, z namenom osveščanja stanovalcev v obravnavanih soseskah ter širše javnosti o pomenu modernistične stanovanjske dediščine, možnih načinih njenega ohranjanja in nadaljnjega razvoja teh območij. S kritičnimi zapisi v medijih osvešča javnost o neprimernih posegih v prostor in njihovih dolgoročnih posledicah. Aktivno si prizadeva za ohranjanje naselbinske dediščine, predvsem vilskih četrti v mestih. Kot predstavnica strokovne javnosti je s svojimi pripombami in predlogi redno sodelovala v procesih priprave popravkov obstoječe zakonodaje ali novih zakonov na področjih urejanja prostora, graditve in stanovanjske problematike.

  • predlagatelj Alpe Adria Green, Mednarodno društvo za varstvo okolja in narave

Sem državljan Republike Slovenije. Sem aktivni večletni član društva Alpe Adria Green. Skrb za varstvo okolja izkazujem v svojem lokalnem okolju; pri tem sem pozoren na neustrezne graditve in industrijskih in drugih objektov, ki ne sodijo v zaščitena območja in privedejo velikega ogrožanja narave. Pri tem ne pozabljam na ljudi, ki živijo v neposredni okolici neurejenih industrijskih con. Sodelujem pri snovanju gradbene okoljske zakonodaje s predlogi in pripombami.

 

Nevladne organizacije, ki delujejo na področju Krožno gospodarstvo so predlagale naslednja kandidata:

  • predlagatelj Društvo ekologi brez meja

V Društvo Ekologi brez meja delujem kot strokovni vodja in glavni strokovnjak za ravnanje z odpadki. Z okoljevarstvom se profesionalno ukvarjam od leta 2009 (začetek organizacije projekta Očistimo Slovenijo v enem dnevu!), v tem času pa sem deloval na ravni posameznikov, skupnosti, organizacij in države — na različnih projektih preprečevanja nastajanja odpadkov, optimizacije ravnanja, Zero Waste strategij in izzivov divjega odlaganja ter smetenja — vpleten sem bil v vse društvene projekte . V okviru dela sem aktiven v večih slovenskih (Plan B, NVO-VID) in mednarodnih (ZWE, BFFP, LDI) mrežah kot član, ustanovni član ali v dveh primerih kot član upravnega odbora. V prostem času pa se posvečam še razvoju odprtokodnih projektov in iniciativam skupnostne znanosti.

  • predlagatelj Alpe Adria Green, Mednarodno društvo za varstvo okolja in narave

Raziskovalec in razvijalec tehnologije uplinjanja ter avtor dveh patentnih prijav s področja uplinjanja; na tem področju deluje zadnjih 12 let in je do ugotovitev prišel z uporabo pristopa obratne logike pri delovanju uplinjevalnih sistemov. Zasnoval je konstrukcijo naprave za uplinjanje s katalizatorjem in preoblikoval sam postopek. Po letih razvoja in eksperimentiranja pa je bil izdelan delujoč prototip celotne linije za uplinjanje heterogenih materialov, kot so odpadki in odpadna biomasa, prvi te vrste na svetu. Teos Perne je skupaj s soavtorjema docentom dr. Tinetom Seljakom za strojništvo (UNI LJ, Fakulteta za strojništvo) in ddr. Markom Šetincem, kemijski inženiring, v letu 2018 prijavil dva patenta s področja naprav za uplinjanje in procesa uplinjanja.

 

Nevladne organizacije, ki delujejo na področju Podnebne spremembe so predlagale naslednje kandidate:

  • predlagatelj Alpe Adria Green, Mednarodno društvo za varstvo okolja in narave

Od leta 1992 je samozaposlen, svobodnjak in loti se svojega življenjskega poslanstva kot svobodni raziskovalec, pisec knjig in publicist, predavatelj in poet, samotni iskalec in aktivist, predvsem pa človek, ki globoko verjame v simbiozo življenja planeta, srčni zagovornik simbiotskega človeka.

Knjige in članki:

  • avtor knjige »Pesticidi, ubijalci življenja« (Tangram, 1995),
  • avtor knjige »Nespametni bodo žejni« (Colibri, 1997),
  • sourednik in soavtor knjige »Dragonja« (Capris, 1999),
  • avtor knjige »Zaton Prometejeve dobe« (ČKZ, 2000),
  • avtor pravljice »Narava moja prijateljica« v zbirki »Kresnica na dlani« (Jasa, 2005),
  • avtor romana "Onkraj bregov Velike reke" (samozaložba, 2005),
  • avtor knjige »Dinozavri« (MK, 2007),
  • avtor knjige »Simbiotski človek« (samozaložba, 2008),
  • avtor knjige »Vila Jezerka« (DZS, 2009),
  • soavtor knjige ekoloških esejev za otroke »Zemlja ima srce« (Jasa, 2009),
  • avtor knjige »Umetnost preživetja« (samozaložba, 2009),
  • avtor knjige »V zrcalu narave – Fridine zgodbe« (samozaložba, 2010),
  • avtor knjige »Vrbovega loga« (samozaložba, 2011),
  • soavtor knjige »Tretja od suhih krav«-urednik Boštjan M. Zupančič, (samozaložba 2012)
  • soavtor besedil Veliki atlas Slovenije (Mladinska knjiga, 2012),
  • -avtor preko 500 samostojnih člankov v poljudnoznanstvenih in popularnih revijah;
  • -avtor številnih spremnih besedil k knjigam in vodja več projektov zavarovanih območij narave, strokovni vodja projekta Trajnostna lokalna prehrana, v sklopu »Urbane brazde« pri EPK, Maribor - Evropska prestolnica kulture (2010 – 2013)

Produkcija TV filmov:

  • Scenarist in strokovni sodelavec TV serije v sedmih delih »Kako zelena je moja dolina« (Gorenjska TV, 1998/2000),
  • Strokovni sodelavec filmov TV SLO iz serije Dosje: “Slovenske vode v kozarcu” (1997) in »Voda« (2000),
  • Scenarist in sovoditelj serije štirih TV filmov z naslovom “Zadnji problem človeške vrste” (TV Pika, 2004),
  • predlagatelj Focus, društvo za sonaraven razvoj

Barbara Kvac, zaposlena v Focusu kot strokovna vodja programa podnebje, deluje na področju podnebnih sprememb že 19 let. Je poznavalka podnebno-energetskih politik, nacionalnih, evropskih, mednarodnih. V okviru svojega dela vodi projekte s področja podnebja, koordinira delovno skupino za podnebne politike pri mreži Plan B za Slovenijo, pripravlja stališča, komentarje in predloge v postopkih sooblikovanja politik (javne razprave, predlogi predpisov, programi in strategije) in upravnih postopkih, komunicira z mediji. Delo na področju podnebnih sprememb je začela v mednarodni organizaciji Climate Action Network Centrak and Eastern Europe (2003), v obdobju 2003 - 2011 je aktivno sodelovala v mednarodnih podnebnih pogajanjih v okviru UNFCCC (kot predstavnica NVO v vladni delegaciji in kot zunanja sodelavka MOP v času SI predsedovanja 2008). Bila je tudi članica upravnega odbora organizacije Climate Action Network Europe in nadzornega odbora organizacije Transport&Environment.

  • predlagatelj Slovensko meteorološko društvo

Dr. Jelko Urbančič je 29. 3. 1988 doktoriral na Univerzi v Ljubljani, Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo, z doktorsko disertacijo "Prispevek k hidravlčni teoriji burje". V svojem Profesionalnem delu se je na Zavodu za računalniško izobraževanje Ljubljana, Inštitutu Jožef Stefan, Agenciji RS za Okolje in Direkciji RS za vode.

Pri svojem delu se je ukvarjal s podočji klimatologije, vplivu grajenih objekov na okolje (npr. HE Mavčiče, karavanški tunel, Rudnik urana žirovki vrh in mnogo manjših). Kot član vodstva Agencije RS za okolje se je ukvaraj z vodenjem organizacij, je registriran ocenjevalec za Poslovno odličnost in za ocenjevanje po modelu CAF.

Poleg tega je bil od 2007 do 2012 predstavnik Slovenije v okoljskem poročevalskem omrežju EIONET pri Evropski okoljski agenciji.

Na hidrometeoroloskem zavodu RS, je bil 8 let v oddelku za klimatologijo in bil tudi njen v.d. vodje ter  je soavtor priloge letopisa OECD 1990 na temo okoljskih vidikov energetske politike.

 

Javna predstavitev vseh kandidatov bo potekala v ponedeljek, 8. 8. 2022 ob 11. uri preko video konference.

 

 

Seznam upravičencev (nevladnih organizacij z glasovalno pravico) po področjih:

Podporno okolje za NVO s področja okolja in prostora

  1. Alpe Adria Green, Mednarodno društvo za varstvo okolja in narave
  2. Focus, društvo za sonaraven razvoj
  3. IPoP - Inštitut za politike prostora
  4. PIC - Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja
  5. Slovensko odonatološko društvo
  6. Umanotera - Slovenska fundacija za trajnostni razvoj
  7. Zveza ekoloških gibanj Slovenije - ZEG

 Vode

  1. Alpe Adria Green, Mednarodno društvo za varstvo okolja in narave
  2. CIPRA Slovenija
  3. Društvo Dinaricum
  4. Društvo ekologi brez meja
  5. Društvo krajinskih arhitektov
  6. Društvo za jamsko biologijo
  7. Društvo za ohranjanje naravne dediščine Slovenije (DONDES)
  8. Društvo za preučevanje rib Slovenije -DPRS
  9. Društvo za raziskovanje jam Ljubljana
  10. Društvo vodarjev Slovenije
  11. IPoP - Inštitut za politike prostora
  12. Jamarska zveza Slovenije
  13. Lutra, inštitut za ohranjanje naravne dediščine
  14. PIC - Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja
  15. Slovensko društvo za zaščito voda
  16. Slovensko geološko društvo
  17. Slovensko meteorološko društvo
  18. Slovensko odonatološko društvo
  19. Zavod za ihtiološke in ekološke raziskave REVIVO
  20. Zveza ekoloških gibanj Slovenije – ZEG

 Varstvo okolja

  1. Alpe Adria Green, Mednarodno društvo za varstvo okolja in narave
  2. CIPRA Slovenija
  3. Društvo Dinaricum
  4. Društvo ekologi brez meja
  5. Društvo krajinskih arhitektov
  6. Društvo za jamsko biologijo
  7. Društvo za raziskovanje jam Ljubljana
  8. Focus, društvo za sonaraven razvoj
  9. Herpetološko društvo - Societas herpetologica slovenica
  10. Inštitut za zdravje in okolje
  11. IPoP - Inštitut za politike prostora
  12. Jamarska zveza Slovenije
  13. Kulturno okoljsko društvo Pazi!Park
  14. Lutra, inštitut za ohranjanje naravne dediščine
  15. PIC - Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja
  16. Slovensko meteorološko društvo
  17. Slovensko odonatološko društvo
  18. Umanotera - Slovenska fundacija za trajnostni razvoj
  19. Zavod za ihtiološke in ekološke raziskave REVIVO
  20. Zveza ekoloških gibanj Slovenije - ZEG

Biotska raznovrstnost

  1. Alpe Adria Green, Mednarodno društvo za varstvo okolja in narave
  2. Botanično društvo Slovenije
  3. CIPRA Slovenija
  4. Društvo Dinaricum
  5. Društvo krajinskih arhitektov
  6. Društvo za jamsko biologijo
  7. Društvo za ohranjanje naravne dediščine Slovenije (DONDES)
  8. Društvo za preučevanje rib Slovenije -DPRS
  9. Društvo za raziskovanje jam Ljubljana
  10. Herpetološko društvo - Societas herpetologica slovenica
  11. Lutra, inštitut za ohranjanje naravne dediščine
  12. PIC - Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja
  13. Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev
  14. Slovensko odonatološko društvo
  15. SYMBIOSIS -Zavod za naravovarstveno raziskovanje in ozobraževanje, soc. pod.
  16. Umanotera - Slovenska fundacija za trajnostni razvoj
  17. Zavod za ihtiološke in ekološke raziskave REVIVO
  18. Zveza ekoloških gibanj Slovenije - ZEG

Zavarovana območja

  1. Alpe Adria Green, Mednarodno društvo za varstvo okolja in narave
  2. Botanično društvo Slovenije
  3. CIPRA Slovenija
  4. Društvo arhitektov Ljubljane
  5. Društvo Dinaricum
  6. Društvo krajinskih arhitektov
  7. Društvo za ohranjanje naravne dediščine Slovenije (DONDES)
  8. Društvo za preučevanje rib Slovenije -DPRS
  9. Društvo za raziskovanje jam Ljubljana
  10. Herpetološko društvo - Societas herpetologica slovenica
  11. Lutra, inštitut za ohranjanje naravne dediščine
  12. PIC - Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja
  13. Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev
  14. Slovensko odonatološko društvo
  15. SYMBIOSIS -Zavod za naravovarstveno raziskovanje in ozobraževanje, soc. pod.
  16. Umanotera - Slovenska fundacija za trajnostni razvoj
  17. Zavod za ihtiološke in ekološke raziskave REVIVO
  18. Zveza ekoloških gibanj Slovenije – ZEG

 Urejanje prostora

  1. Alpe Adria Green, Mednarodno društvo za varstvo okolja in narave
  2. CIPRA Slovenija
  3. Društvo arhitektov Ljubljane
  4. Društvo Dinaricum
  5. Društvo krajinskih arhitektov
  6. Društvo za prostorska vprašanja Maja Farol
  7. Društvo za urbano okolje DUO
  8. IPoP - Inštitut za politike prostora
  9. ISŠP - Inštitut za študije stanovanj in prostora
  10. Kulturno okoljsko društvo Pazi!Park
  11. Lutra, inštitut za ohranjanje naravne dediščine
  12. PIC - Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja

 Graditev

  1. Alpe Adria Green, Mednarodno društvo za varstvo okolja in narave
  2. Društvo arhitektov Ljubljane
  3. Društvo Dinaricum
  4. Društvo krajinskih arhitektov
  5. Društvo za prostorska vprašanja Maja Farol
  6. Društvo za urbano okolje DUO
  7. IPoP - Inštitut za politike prostora
  8. ISŠP - Inštitut za študije stanovanj in prostora
  9. PIC - Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja
  10. Zveza ekoloških gibanj Slovenije – ZEG

 Krožno gospodarstvo

  1. Alpe Adria Green, Mednarodno društvo za varstvo okolja in narave
  2. Društvo Dinaricum
  3. Društvo ekologi brez meja
  4. ISŠP - Inštitut za študije stanovanj in prostora
  5. PIC - Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja
  6. Slovensko meteorološko društvo
  7. Umanotera - Slovenska fundacija za trajnostni razvoj
  8. Zveza ekoloških gibanj Slovenije – ZEG

 Podnebne spremembe

  1. Alpe Adria Green, Mednarodno društvo za varstvo okolja in narave
  2. CIPRA Slovenija
  3. Društvo Dinaricum
  4. Društvo ekologi brez meja
  5. Društvo krajinskih arhitektov
  6. Focus, društvo za sonaraven razvoj
  7. Herpetološko društvo - Societas herpetologica slovenica
  8. IPoP - Inštitut za politike prostora
  9. ISŠP - Inštitut za študije stanovanj in prostora
  10. Lutra, inštitut za ohranjanje naravne dediščine
  11. PIC - Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja
  12. Slovensko geološko društvo
  13. Slovensko meteorološko društvo
  14. Slovensko odonatološko društvo
  15. Umanotera - Slovenska fundacija za trajnostni razvoj