V postopku izbora predstavnika nevladnih organizacij na področju stanovanj v Svet ministra za okolje in prostor za sodelovanje z NVO je prispelo 7 upravičenih prijav nevladnih organizacij za sodelovanje in 25 popolnih kandidatur. Javna predstavitev kandidatov bo 15. 9. 2022 ob 11.00.
V postopku izbora predstavnikov nevladnih organizacij v Svet ministra za okolje in prostor za sodelovanje z NVO se izbira enega področnega predstavnika nevladnih organizacij, in sicer na področju stanovanj oziroma stanovanjske politike.
Nevladne organizacije so predlagale naslednje kandidate:
Glavni področji njenega raziskovanja, ki vključujeta tudi stanovanjsko problematiko:
- Regionalni prostorski razvoj in regionalno prostorsko načrtovanje: funkcionalne urbane regije, model povezovanja razvojnega in prostorskega razvoja na regionalni ravni, metodološki pristopi za izdelavo regionalnih prostorskih planov, predvsem na področju grajenega okolja, s poudarkom na razvoju (tudi stanovanjskih) dejavnosti, vloga državnih politik na posameznih področjih kot prispevek k integraciji interesov občin na širši regionalni ravni vključno z oblikovanjem regionalnih strategij (governance), pomen IKT za regionalni razvoj v sodobnih informacijskih družbah.
- Prostorsko načrtovanje – razvoj urbanih sistemov: proučevanje sistema poselitve, policentrični urbani razvoj, opremljenost naselij s centralnimi dejavnostmi, spremembe v demografski strukturi prebivalstva, gospodarski in socialni procesi, ki vplivajo na strukturne spremembe poselitve, vključno za razporejanjem stanovanj, vpliv IKT in pandemije na preobrazbo poselitve.
Vse reference kandidatke so dostopne na: https://bib.cobiss.net/bibliographies/si/webBiblio/bib201_20220907_105400_a3814499.html
Z zagotavljanjem neprofitnih najemnih stanovanj se ukvarja od leta 2011. Takrat je pridobil sredstva na Švicarskem skladu za male projekte (42.000 evr) za projekt promocije stanovanjskih kooperativ po švicarskem vzoru. V nadaljevanju je 6 let koordiniral delovno skupino za stanovanjsko politiko pr iMreži za prostor in bil leta 2016-2017 tudi član delovne skupine pri MOP za izdelavo predloga zakona, ki bi omogočil pilotni projekt stanovanjske kooperative. Ves čas je v stiku s stanovanjskimi kooperativami v Švici, predvsem z ženevsko kooperativo Codha. Ocenjuje, da je njegovo delo pomembno prispevalo k temu, da so danes stanovanjske kooperative, ki nudijo stanovanja po stroškovni najemnini tista, ki so prepoznana v razmišljanju strokovne in širše javnosti, kot najbolj upravičena do podpore iz javnih sredstev.
Po izobrazbi je politolog mednarodne smeri in se danes prek zasebnega Zavoda ZORA ukvarja z upravljanjem prireditvenega prostora v Novem mestu, kjer stalno deluje Knjižnica pod krošnjami akacij in je kot nevladnik še vedno aktiven tudi na področju urejanja prostora in stanovanjskih politik.
Jure Henigsman, mag. inž. arh., je pooblaščen arhitekt, ki deluje na področju projektiranja arhitekture in urbanizma in raziskovalec na obeh področjih. Dela v arhitekturnem podjetju STRIP LAB, Strategije za trajnostni prostor, kot vodja projektov. Specializira se za področje trajnostne stanovanjske in zdravstvene arhitekture. Je soavtor tehnične smernice za zdravstvene objekte, katere naročnik kje bilo Ministrstvo za zdravje. Med leti 2019 in 2022 je bil zaposlen kot asistent pri predmetu projektiranje, družbene stavbe in stanovanjske stavbe na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Kot zunanji sodelavec je sodeloval pri projektu MEMUD (Middle European Master of Urban Design) pod okriljem Erasmus+. Jure Henigsman je aktiven član Društva arhitektov Ljubljana in od leta 2022 član izvršnega odbora (IO). Na področju stanovanj je izkazal veliko mero inovativnosti in iniciative na področju trajnostne stanovanjske gradnje.
Maša Hawlina je sociologinja, ki se že od časa študija raziskovalno ukvarja s stanovanjsko problematiko in urbanimi politikami. Je ustanovna članica stanovanjske Zadruge Zadrugator, ene najbolj zaslužnih organizacij, da je stanovanjska problematika v zadnjih letih v medijih prisotna in del redne javne razprave. Kot aktivistka je sodelovala v gibanju Kje bomo pa jutri spali? Zagovorniško in raziskovalno delo za področje stanovanjske preskrbe je nadaljevala kot soustanoviteljica IŠSP – Inštituta za študije stanovanj in prostora, ki deluje kot edina nevladna organizacija, ki se ukvarja specifično s stanovanjsko problematiko. V okviru inštituta je sodelovala v projektih raziskovanja stanja in potreb na stanovanjskem področju, kot so Stanovanje=sanje?: Študija stanovanjske problematike v občini Ljubljana iz leta 2018, V kakšnih stanovanjih ostajamo doma med epidemijo Covid 19?; Vprašanja za stanovanja: Tegobe in želje iskalcev stanovanj ter priložnosti za stanovanjsko zadružništva.
Na vsakoletnih javnih dogodkih, konferencah in razpravah, intervencijah v javni prostor (razstava Za stanovanjske zadruge, postavitev Spomenika stanovanjski krizi) ter preko nastopov v medijih Maša redno predstavlja izsledke raziskav in opozarja na problematiko. Velik del njenega dela v IŠSP predstavlja tudi raziskovanje dobrih praks nešpekulativne stanovanjske preskrbe in razvoj modela najemnih stanovanjskih zadrug ter drugih alternativnih politik in oblik bivanja za slovenski kontekst. Sodelovala je tudi pri pripravi predloga zakona o stanovanjskih zadrugah ter se aktivno vključevala v javne razprave ob spremembah zakonodaje (s pisnimi pozivi, pogovori na ministrstvu in v javnosti), ki tako ali drugače vpliva na stanovanjsko področje. V zadnjem letu se v sklopu projekta Najemniški SOS ukvarja tudi s problematiko najemnikov in nevzdržnih pogojev na najemnem trgu. Maša je bila pobudnica Mreže Stanovanja za vse, ki združuje nevladne organizacije, s ciljem spodbuditi sistemsko ureditev stanovanjskega področja v Sloveniji preko povezovanja ključnih akterjev, zagovorništva in komuniciranja. Je tudi soustanoviteljica in predsednica nadzornega odbora Evropske zadružne skupnosti MOBA Housing SCE, ki združuje zadružne pobude iz CEE regije (Madžarska, Srbija, Hrvaška, Češka) in si prizadeva za ustvarjanje pogojev za zagon stanovanjskega zadružništva v državah, ki si delijo podobno zgodovino stanovanjskih politik in težave, ki iz nje izhajajo.
Diplomiral 2005 na fakulteti za arhitekturo.
Od 2005 do 2015 aktiven na področju arhitekture v različnih birojih in kot samostojni arhitekt.
Vzporedno deloval kot novinar pri različnih strokovnih revijah, takrat predvsem na temo ekološke gradnje in energetske učinkovitosti.
Leta 2015 soustanovitelj revije Outsider, ki jo od takrat z Nino Granda uspešno vodi, tako poslovno, kot uredniško.
Skozi raziskovalne članke, analize in primerjavo s tujino ima širok vpogled v stanovanjske politike, napredne koncepte, povezavo z urbanizmom in perečo problematiko pri nas.
Javna predstavitev vseh kandidatov bo potekala v četrtek, 15. 9. 2022, ob 11. uri preko video konference.
Posebno obvestilo za kandidate!
V kolikor bo na javni predstavitvi med navzočimi kandidati in kandidatkami prišlo do soglasja, kdo naj bo predstavnik oz. predstavnica nevladnih organizacij, se bo štelo, da se odsotni kandidat/-ka s tem strinja in bo predstavnik/-ca nevladnih organizacij postal s takšnim soglasjem imenovan kandidat/-ka. V kolikor se kot kandidat/-ka predstavitve ne morete udeležiti, vas lahko na podlagi pooblastila predstavlja tudi druga oseba.
Seznam upravičencev (nevladnih organizacij z glasovalno pravico)
- Društvo arhitektov Ljubljane,
- Društvo urbanistov in prostorskih planerjev Slovenije DUPPS,
- Društvo za prostorska vprašanja Maja Farol,
- IPoP - Inštitut za politike prostora,
- IŠSP - Inštitut za študije stanovanj in prostora,
- O.P. - Zavod za oblikovanje prostora,
- Zavod ZORA.