Znani kandidati za predstavnike NVO v Svetu za preprečevanje sovražnega govora

Brankica Petković je magistrica znanosti s področja sociologije kulture, raziskovalka na Mirovnem inštitutu, aktivistka, vodja številnih projektov s področja medijske politike, kjer raziskovalno in zagovorniško naslavlja vprašanja svobode in pluralizma medijev, medijskega lastništva, vloge javnih medijev, profesionalnega novinarstva, medijske integritete, etike in samoregulacije, komunikacijskih pravic državljanov ter reprezentacije in dostopa manjšin do medijev. Vodila je številne projekte in iniciative za preseganje sovražnega govora tako v Sloveniji kot mednarodno. Bila je ena izmed pobudnic in članic Sveta za odziv na sovražni govor, ki je deloval v okviru projekta ZaGovor, v organizaciji  Mirovnega inštituta v sodelovanju s  Spletnim očesom (FDV), Varuhom človekovih pravic in MMC (RTV Slovenija). Pred kratkim je vodila projekt Od)govor – Zoperstavljanje sovražnemu govoru v Jugovzhodni Evropi: Učenje in delovanje proti sovražnemu govoru na spletu (2020/21) ter v drugem regionalnem projektu tudi obsežno raziskavo o značilnostih v sovraštvo in propagando usmerjenih medijev in medijskih sistemov v sedmih državah JV Evrope (2020/22). Sodeluje v evropskih znanstvenih raziskavah in študijah; v letu 2022  je sodelovala pri dveh študijah o svobodi in pluralizmu medijev v EU, ki sta bili podlaga Evropski komisiji za pripravo evropske zakonodaje. Strokovno avtoriteto uveljavlja za boljšo vključenost manjšin v medijski sistem v Sloveniji (npr. zagon romskega radia, vključitev programskih vsebin o Romih in narodnih skupnostih iz nekdanje Jugoslavije v programe RTV Slovenija). Redno preizkuša in spodbuja delovanje samoregulacijskih in regulacijskih mehanizmov na področju regulacije sovražnega govora v medijih (npr. Akosa) s prijavljanjem primerov. Je prejemnica nagrade za prispevek k razumevanju in strpnosti na področju medijev v jugovzhodni Evropi za leto 2005, ki jo podeljuje SEEMO (regionalna podružnica Mednarodnega inštituta za tisk). Bila je dolgoletna urednica revije Medijska preža, knjižne zbirke Media Watch ter spletne strani in zloženk Media Watch, v okviru katerih je povezovala novinarje, raziskovalce in širšo civilno družbo v redni refleksiji medijske politike in medijskih praks, tudi sovražnega govora v medijih in javnem komuniciranju.

Dr. Barbara Rajgelj je docentka za pravne predmete na Fakulteti za družbene vede UL, kjer predava Temelje prava, Delovno in socialno pravo ter Gospodarsko pravo. Raziskovalno se ukvarja z industrijskimi odnosi, delovnimi razmerji, pravom socialne varnosti, družinskim pravom, pravom človekovih pravic in vladavino prava. Je soustanoviteljica Zavoda za kulturo raznolikosti Open in Pravne mreže za varstvo demokracije, s katero je prejela nagrado Evropskega parlamenta Državljan Evrope za 2022. Na področju svobode izražanja je sodelovala pri pisanju ustavne pobude za presojo ustavnosti prepovedi protestov v času epidemije, pri pripravi medijske zakonodaje (ZRTVS-1B), trenutno je vodja evropskega projekta PATFox o preprečevanju strateških tožb proti udeležbi javnosti. Na področju sovražnega govora so njene kompetence in izkušnje naslednje:

• članica Sveta za odziv na sovražni in diskriminatorni govor pri Mirovnem inštitutu, med leti 2015 in 2017,
• avtorica predavanja »Pravo in neonacizem - med svobodo izražanja in sovražnim govorom«, simpozij Dnevi antifašizmov, FDV, Ljubljana, 18.5.2010,
• sogovornica v oddaji Panoptikum, »Svoboda sovražnega govora«, TV Slovenija 1, 11.4.2013,
• sogovornica v oddaji Intelekta, »Epidemija sovražnega govora na spletu«, Radio Slovenija, 11.7.2017,
• avtorica predavanja »Pravni vidiki sovražnega, diskriminatornega in lažnivega govora«, seminarju "Spoštuj besede: etično novinarstvo proti sovražnemu govoru", organizator Radio Študent, Pritličje, Ljubljana, 23.3.2017,
• sogovornica na posvetu »Sovražni govor na spletu : ignorirati, spremljati ali ukrepati?«, Atrij ZRC, Ljubljana, 15.6.2017,
• sogovornica na okrogli mizi »Svoboda izražanja: njene omejitve in kršitve«, mednarodno srečanje e-NACT usposabljanje o uporabi Listine EU: svoboda izražanja v organizaciji Pravne fakultete v Ljubljani, EU in EUI iz Firenc, Ljubljana, Pravna fakulteta, 13.5.2019,
• avtorica predavanja »Retorika kužnosti kot podlaga za omejitev pravice do protesta«, na simpoziju Diskurzi pandemije: retorika kužnosti in kužna retorika, Koper, Ljubljana: Pedagoški inštitut, 9.9.2021,
• avtorica prispevka o sovražnem govoru na Odboru DZ za kulturo o sovražnem govoru in diskriminaciji, Državni zbor, Ljubljana, 28.11.2022, https://parlameter.si/seja/2658/transkript?page=2#1439348.

Katarina Bervar Sternad na področju varstva človekovih pravic kot pravnica dela od leta 2004; njeno strokovno delo pokriva področje diskriminacije, varstvo pravic otrok, področje azila in migracij (azilni postopki, varstvo prosilcev za azil in beguncev, nacionalna in EU migracijska politika) ter pravno varstvo okolja. Od leta 2010 je direktorica zavoda PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja, katerega poslanstvo je pomagati posameznikom in ranljivim skupinam pri varstvu njihovih temeljnih pravic ter krepiti vpliv nevladnih organizacij na področju varstva okolja in urejanja prostora preko pravne pomoči, zagovorništva in pravnih analiz. Prizadeva si za učinkovito varstvo pravic, za krepitev civilnega dialoga in položaja nevladnih organizacij, za vključevanje javnosti v procese odločanja ter enostavnejšo in razumljivejšo zakonodajo.

Svoje strokovno delo v največji meri izvaja skozi nacionalne in mednarodne projekte, ki vključujejo različne pravne aktivnosti: analize domače zakonodaje in primerjalne analize v funkciji spodbud za spremembe ali uveljavitev nove zakonodaje, povezovanje in prenos dobrih praks iz drugih držav ali v druge države (nečlanice EU), treningi in izobraževanja tako za cilje skupine kot multiplikatorje in strokovne delavce. Pri svojem delu si redno prizadeva za konstruktiven dialog z vsemi deležniki, še posebej pa s predstavniki oblasti z namenom doseganja sistemskih sprememb, ki prinašajo kakovostnejše in učinkovitejše varstvo človekovih pravic v Sloveniji.

Njeno strokovno delo pokriva tudi pravico do svobode izražanja, tako v smislu pravice do svobode govora, protestov, kot tudi omejitve pravice do svobode govora, t.j. sovražni govor. V zvezi s tem predvsem v javnem prostoru opozarja na odgovornost predstavnikov oblasti in javnih oseb v razmerju do posledic sovražnega govora, raziskuje pa tudi druge oblike nestrpnosti.

Od leta 2010 do leta 2012 je bila članica Sveta Vlade RS za uresničevanje načela enakega obravnavanja, od leta 2012 dalje članica Medresorske komisije za človekove pravice, leta 2017 imenovana za nadomestno članico Upravnega odbora Agencije EU za temeljne pravice in članico Sveta vlade RS za otroke in družino. Od leta 2023 je članica v Medresorski delovni skupini za preprečevanje radikalizacije.

Tatjana Pirc je odlična, spoštovana in izkušena novinarka Radia Slovenija. Že drugi mandat je članica Novinarskega častnega razsodišča in v tem mandatu tudi njegova predsednica. Sodelovala je v skupinah za prenovo etičnih in profesionalnih standardov javne radiotelevizije. Kot novinarka se pogosto ukvarja z mediji, človekovimi pravicami, marginaliziranimi skupinami, svobodo izražanja. Označuje jo velika občutljivost do spoštovanja demokratičnih procesov in družbene solidarnosti. Je družbeno angažirana in aktivna. Razume problematiko sovražnega in nestrpnostnega govora in njegovih posledic. Kot novinarka dobro pozna  pritiske na novinarje. Novinarji so pogosto tarče sovražnostnega govora  v obliki nestrpnosti, žalitev, groženj,  V društvu novinarjev menimo, da je Tatjana Pirc odlična kandidatka za članico sveta za preprečevanje sovražnega govora zaradi njenih osebnih kvalitet kot tudi profesionalnih izkušenj . Poleg tega smo prepričani, da je članstvo novinarja v tej skupini pomembno, ker so mediji prostor javne razprave, novinarji tarče sovražnostnega govora, hkrati pa soodgovorni za njegovo razširjanje in kdaj žal tudi produkcijo.

Ajda Bezenšek Špetič je magistrica psihosocialnega svetovanja in dolgoletna prostovljka v društvu Eksena, kjer je tudi avtorica številnih projektov s področja strpnosti in sovražnega govora. Je soavtorica projekta o ozaveščanju o problematiki obrekovanja z naslovom Stop obrekovanju. Namen projekta je ozaveščanje javnosti in deležnikov iz vrst državnih institucij, politike, gospodarstva, nevladnih organizacij, medijev itd. o škodljivosti obrekovanja in njegovih uničevalnih posledicah za ljudi in družbo ter spodbujanje strpnosti, medsebojnega spoštovanja in sodelovanja. Pri tem še posebno pozornost namenja obrekovanju na internetu in spletnih družabnih omrežjih. Je tudi soavtorica prevoda Deklaracije o načelih strpnosti in karavane Mi smo za strpnost, ki je potekala na nacionalni ravni. Je tudi soavtorica in vodja nepridobitnega človekoljubnega projekta MEDNARODNI DAN STRPNOSTI – DAN ZA STRPNOST IN PRIJATELJSTVO, ki je že 8. šolsko leto namenjen vrtcem, osnovnim in srednjim šolam za spodbujanje spoštljivih medsebojnih odnosov, razumevanja, sodelovanja, prijateljstva in sožitja. Je velika zagovornica otrokovih in človekovih pravic in njihovega udejanjanja v praksi.