Znani so predstavniki nevladnih organizacij v interesni posvetovalni skupini za sodelovanje pri upravljanju velikih zveri

Maša Cerjak Kastelic je že skoraj 20 let članica Društva za zaščito živali Ljubljana, več let tudi zakonita zastopnica, kot članica in prostovoljka sodeluje tudi v društvu Dinaricum in je prostovoljka v Zavetišču za živali Horjul. V Društvu za zaščito živali Ljubljana skrbi za osnovno delovanje društva, pripravlja in izvaja projekte, pripravlja in izvaja delavnice za otroke in predavanja za odrasle, sodeluje z mednarodnimi organizacijami in sorodnimi organizacijami v Sloveniji, komunicira z mediji na področju cele Slovenije, je tudi študentka 2. letnika Fakultete za upravo Univerze v Ljubljani. Redno se udeležuje izobraževanj s področja velikih zveri tudi pri različnih organizacijah, znanje pa predaja naprej članom svojega društva. Dvakrat se je udeležila Nacionalnega monitoringa volka - popisa volkov z izzivanjem tuljenja, t. i. »howling«.

Robert Ferlič: »Opravljeno imam usposabljanje za obvladovanje srečanja s polarnim medvedom. Ohranjanje velikih zveri je izjemno pomembno za ohranjanje biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev, ki jih te zveri zagotavljajo. Velike zveri so ključne vrste v mnogih ekosistemih, saj nadzorujejo številčnost plena in preprečujejo prekomerno pašo, kar omogoča rast rastlinskih vrst. Veliko se nahajam v gozdovih, kjer se nahajajo naše velike zveri in opazujem, komuniciram z domačini kako gledajo na te zveri. Spoznal sem se s problematiko iz različnih interesnih skupin: lovcev, živinorejcev, lastnikov gozdov, lastnikov vikendov, tujih lovcev, predstavnikov gozdnega gospodarstva in okoljevarstvenikov. Menim, da lahko učinkovito pripomorem k ustvarjanju ravnotežja med vsemi zainteresiranimi skupinami, kar vključuje varovanje njihovega življenjskega okolja, zmanjševanja konfliktov z ljudmi in preprečevanje nezakonitega lova. Pomembno je tudi spodbujanje trajnostne uporabe naravnih virov in izobraževanje javnosti o pomenu ohranjanja divjih živali in njihovega življenjskega okolja. S temi ukrepi lahko pomagamo zagotoviti preživetje teh ogroženih vrst ter ohraniti zdrave in uravnotežene ekosisteme za prihodnje generacije. Pridružili smo se angleški ekspediciji, ki se bo odpravila na severni pol. Opravili bomo veliko znanstveno raziskovalnih nalog, kjer bo seveda tudi vključeno opazovanje in beleženje videnj o polarnih medvedih. Zato smo se povezali z večjimi tujimi institucijami, ki se ukvarjajo z raziskovanjem severnega medveda.«

Rudi Kraševec: »Po izobrazbi sem magister ekologije in biodiverzitete, z zaključno nalogo, ki je obravnavala pojavljanje Evrazijskega šakala v Sloveniji. Sem dolgoleten član društva Dinaricum, kateremu sem tudi predsedoval med letoma 2018 in 2022. Dobro poznam stanje populacij velikih zveri v Sloveniji, ter njihovo biologijo/ekologijo. V društvu sem vodil dejavnosti v upravljavskih postopkih povezanih z upravljanjem velikih zveri in si vselej prizadeval za njihovo varstvo (Smernice za izredni odvzem volka, Strategija volk, Strategija medved, Gozdni in lovsko upravljavski načrti, idr.). Skušam iskati s konstruktivne rešitve, ki zagotavljajo sobivanje med zvermi in človekom. Sobivanje je ključ do dolgoročnega ohranjanja le teh v Sloveniji. Ključna stališča, ki jih bom zagovarjal je, da je pomembno da ostanejo velike zveri strogo zavarovane vrste po habitatni direktivi. Da se s populacijo upravlja ohranitveno, učinkovito, ter v skladu z nacionalno in evropsko zakonodajo. Da se primarno išče in uvaja ukrepe za izboljšanje varnosti pašnih živali. Ter, da se naslovi težavo križanja med volkom in pasom. Ena glavnih težav pa menim, da je pomanjkanje dialoga med deležniškimi skupinami. Stališča sem in tudi bom, če bo to potrebno, javno zagovarjal.«