Zavod Varna pot je ministrici za infrastrukturo poslal dopis Alkohol in druge prepovedane substance v cestnem prometu, sekundarni ali primarni vzrok za nastanek prometnih nesreč. Gre za javno pobudo za spremembo zakonodaje na tem področju.

S področja prekrškovne zakonodaje, ki ureja varnost cestnega prometa, predlagajo:   

  • Spremembo zakonodaje, kjer se v primeru prometnih nesreč, ko je pri vozniku zaznana prisotnost alkohola ali drugih prepovedanih substanc, le tega zakonsko opredeli kot PRIMARNI VZROK nastanka prometne nesreče. Predlog podpirata tudi  Zdravniška zbornica Slovenije ter Zbornica kliničnih psihologov.
  • Z določitvijo alkohola in drugih prepovedanih substanc kot primarnega vzroka za nastanek prometnih nesreč, se jasno opredeli odgovornost voznika, kar bo posledično zajelo tudi sistemski del odgovornosti do drugih deležnikov v družbi (zdravstvena, odškodninska odgovornost itd.).
  • Odprava izjem za pridržanje pijanih voznikov po 2. odstavku 24. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (če odkloni preizkus alkoholiziranosti, v primeru vožnje nad 0,52 mg/l alkohola v izdihanem zraku ali 1,1 g/kg alkohola v krvi, vožnja pod vplivom drog ali drugih prepovedanih substanc), danes povzroča veliko maneverskega prostora za zlorabo, različno pravno tolmačenje in učinkovito delo policistov pri operativnih nalogah. Predlagajo policijsko pridržanje za vse voznike, ki so zaloteni pri vožnji  nad določeno stopnjo alkhololiziranosti, ki je že danes opredeljena v zakonodaji.

 

S področja prekrškovne zakonodaje in kazensko pravne zakonodaje pa:  

  • Odprava neskladja med izrekom sankcij po zakonodaji, ki ureja varnost cestnega prometa, vezano na prometne prekrške ter primerih, ko obstaja sum storitve kaznivega dejanja, ki je opredeljen v Kazenskem zakoniku (povzročitev PN iz malomarnosti: člen 323 KZ I, Nevarna vožnja v cestnem prometu: člen 324 KZ I itd.). Primer: Za prekršek vožnje pod vplivom alkohola se lahko izreče globa do 1.200 € + 18 kazenskih točk, kar pomeni prenehanje veljavnosti VD itd. Za sum storitve kaznivega dejanja pod zgoraj navedenimi členi pa je kazen, ki predstavlja višjo kršitev praviloma bistveno nižja, iz prakse izrekov sodišč, pa je ugotoviti, da je z izrekom (v več kot 70 %) pogojne kazni, kršitelj sankcioniran bistveno milejše kot pa pri sankciji nižje-prekrškovne kršitve, kar nedvomno predstavlja sistemsko nesorazmeren oz. nekonsistenten ukrep za področje navedene problematike.

 

Celotno pobudo si lahko preberete na spletni strani Zavoda Varna pot.