EAPN Slovenija, mreža nevladnih organizacij, ki delujejo na področju revščine in socialne izključenosti in so od leta 2019 članice Evropske mreže za boj proti revščini (EAPN), je objavila prvo Poročilo o spremljanju revščine v Sloveniji. V poročilu ugotavljajo porast revščine v času pandemije in opozarjajo, da bodo posledice pandemije in novi zaščitni ukrepi zelo prizadeli že tako ranljive skupine. Snovalce ukrepov zato pozivajo k podrobnemu branju poročila, v katerem EAPN Slovenija navaja konkretne predloge in priporočila.

Dr. Živa Humer, urednica Poročila o spremljanju revščine in socialne izključenosti v Sloveniji in predstavnica EAPN Slovenija, je povedala, da so se v poročilu osredotočili na različne vidike revščine, posebno pozornost pa so namenili obdobju zaprtja države zaradi covida-19 v spomladanskih mesecih ter vplivu na različne družbene skupine. »Snovalke in snovalce ukrepov opozarjamo, da je treba posebno pozornost posvetiti skupinam, ki jih je prvi val epidemije najbolj prizadel. Poleg otrok in mladih, ki so najbolj ranljive žrtve revščine, so izjemno ranljive tudi ženske, enostarševske družine, osebe z invalidnostmi, pripadniki skupnosti LGBT in starejši, zlasti starejše ženske. V Sloveniji skoraj vsaka tretja ženska nad 75 let živi pod pragom tveganja revščine,« je povedala ob objavi poročila.

»Revščina je zame to, da človek nima kaj postaviti na mizo, moraš elektriko plačati in vse položnice in krediti, da nimaš kaj za hrano dati. To je zame revščina in sem prišla do te mere, da sem vodo in sladkor zmešala, pa sem preživela, samo da sem za otroke mleko imela, pa sem ga redčila z vodo.« To je eno od pričevanj iz poročila o revščini o Sloveniji. Pričevanja, razmisleki in zgodbe ljudi z izkušnjo revščine so namreč ključni deli poročila. »Povprašali smo jih, kako občutijo revščino, kaj je za njih revščina in jih hkrati nagovorili kot enakopravne, enakovredne deležnike pri snovanju, sooblikovanju, soodločanju o politikah,« je pojasnila urednica poročila.

EAPN Slovenija v poročilu med drugim opozarja, da je minimalni dohodek, ki znaša 402,18 evrov, in je določen kot cenzus za dodelitev denarne socialne pomoči, postavljen tako nizko, da ne omogoča preživetja. Prag revščine namreč znaša 703 evre. Skoraj 60 odstotkov prejemnikov in prejemnic je denarno socialno pomoč prejemalo v daljšem obdobju, in sicer vsaj dve leti v zadnjih treh letih. To pa kaže na majhne možnosti za izhod iz revščine in možnost vstopa na trg dela.

V poročilu ugotavljajo tudi, da zaposlitev že dolgo ni več izhod iz revščine in da bo potrebno več prizadevanj, da se prepreči revščina zaposlenih. Minimalna plača ne zagotavlja niti preživetja, kaj šele dostojnega življenja. Med razlogi za revščino v EAPN Slovenija navajajo tudi prekarizacijo dela, ki je povezana z lažjimi prekinitvami zaposlitve ter neenakimi socialnimi in delavskimi pravicami.

 
 

Mrežo EAPN Slovenija, ki jo koordinira CNVOS, trenutno sestavlja 19 nevladnih organizacij in je članica Evropske mreže za boj proti revščini - EAPN. Evropska mreža za boj proti revščini je bila ustanovljena leta 1991 in danes predstavlja največjo evropsko mrežo nacionalnih, regionalnih in lokalnih mrež ter evropskih organizacij, katere glavne dejavnosti so usmerjene v boj proti revščini in socialni izključenosti. EAPN deluje za in z osebami z izkušnjo revščine kot ključnimi deležniki pri sooblikovanju in soodločanju o politikah na nacionalnih kot tudi na evropski ravni. EAPN Slovenija je bila ustanovljena maja 2019, septembra 2019 je postala članica Evropske mreže za boj proti revščini.