Državni zbor je dne 29. maja 2020 sprejel Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (ZIUOOPE), s katerim je do 30. junija 2020 podaljšal ukrep povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo.  Nato je dne 9. julija 2020 sprejel Zakon o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19 (ZIUPDV), s katerim je ukrep podaljšal še do 30. julija. Vlada RS je s Sklepom z dne 27. 8. 2020 ukrep podaljšala še do 30. septembra.

Posodobljeno 6. 1. 2021: Dne 31. 12. 2020 je začel veljati Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUPOPDVE), ki določa upoštevanje načela sorazmernosti pri ugotavljanju upada prihodkov, oddajo posebne izjave in postopek vračila povračila nadomestila plače v primeru, ko se naknadno ugotovi, da upravičenec ne izpolnjuje pogoja upada prihodkov.

Posodobljeno: Dne 28. 11. 2020 je začel veljati Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUOPDVE), ki podaljšuje ukrep povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo, in sicer do 31. januarja 2020, do povračila so lahko upravičeni tudi delodajalci, ki  so bili registrirani najkasneje do 1. septembra 2020, uvedena je tudi možnost 100 % povračila izplačanega nadomestila.

Posodobljeno 27. 11. 2020: Ukrep je podaljšan do 31. 1. 2021

10. 11. 2020: Dopolnjeno z uradnim odgovorom MDDSZ, za katere programe financiranja je potrebno navesti delež financiranja RS

Posodobljeno: Državni zbor je dne 15. 10. 2020 sprejel Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (ZZUOOP), ki podaljšuje ukrep povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo, in sicer do 31. decembra 2020. Vlada RS lahko s sklepom ukrep podaljša do 30. junija 2021. Zakon velja od 24. 10. 2020.

Posodobljeno 29. 1. 2021: Minimalna plača v letu 2021 v RS znaša 1.024,24 EUR

Posodobljeno 5. 2. 2021: Začel je veljati Zakon o dodatnih ukrepih za omilitev posledic Covdi-19 , ki podaljšuje ukrep do 30. aprila 2021 in določa možnost povračila izplačila nadomestila v celotnem znesku.

Delavca na začasnem čakanju na delo lahko pozovete, da se vrne na delo do sedem delovnih dni v tekočem mesecu. O tem morate predhodno obvestiti Zavod RS za zaposlovanje.

Delavca lahko na začasno čakanje na delo po interventni zakonodaji napotite do 30. aprila 2021. Vlada RS lahko s sklepom ukrep podaljša do 30. junija 2021.

 
  • Delavcem začasno ne morete zagotavljati dela zaradi posledic epidemije.
  • Nevladna organizacije je bila registrirana najpozneje na dan 31. december 2020.
  • Po vaši oceni bodo vaši prihodki v letu 2021 zaradi epidemije upadli za več kot 20 % glede na leto 2019 oziroma 2020. Če niste poslovali v celotnem letu 2019, 2020 oziroma 2021, ste do ukrepa upravičene tudi tiste NVO, ki se vam bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2021 zaradi epidemije ali njenih posledic znižali za več kot 20 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019, 2020 oziroma 2021. Če pogoji glede upada prihodkov ob predložitvi letnih poročil za leto 2021 ne bodo doseženi, boste morali vrniti prejeta sredstva.
  • Imate izpolnjene obvezne dajatve in druge denarne nedavčne obveznosti, ki jih pobira FURS.
  • Imate na dan vložitve vloge plačane vse zapadle obveznosti do FURS .
  • Imate na dan vložitve vloge predložene vse obračune davkov in obveznih prispevkov za dohodke iz delovnega razmerja za zadnjih pet let (na FURS oddane vse REK-1 obrazce) in boste to potrdili na posebni izjavi, ki jo boste oddali ob vlogi.
  • Nad NVO ni uveden postopek stečaja ali se ne nahaja v likvidacijskem postopku.

Pogoj upada prihodkov ne velja za NVO, ki imajo status humanitarne organizacije po Zakonu o humanitarnih organizacijah ali status invalidske organizacije po Zakonu o invalidskih organizacijah

Če bo vlogo vložila NVO, ki je bila registrirana po 31. decembru 2020, bo Zavod RS za zaposlovanje vlogo s sklepom zavrgel. Zoper sklep ni možna pritožba.

  • Pripravite pisno odredbo, s katero delavcu odredite začasno čakanje na delo doma. Odredbo naj sprejme oseba, ki je pooblaščena za sklepanje pogodb o zaposlitvi. Vzorec takšne odredbe za vašo NVO si lahko izdelate v aplikaciji e-pravnik.
  • Navedite poslovni razlog, zaradi katerega ste delavca napotili na začasno čakanje na delo. Razlog mora biti obrazložen.
  • Določite čas začasnega čakanja na delo. Tako lahko določite na primer napotitev za obdobje od 1. 2. 2021 do 30. 4. 2021 oziroma do poziva nazaj na delo.
  • Določite možnosti in način poziva delavcu, da se predčasno vrne na delo. Določite, da mora biti delavec na začasnem čakanju na delo dosegljiv. Lahko določite, da je dosegljiv na določeno telefonsko številko, elektronski naslov ipd.
  • Določite višino nadomestila plače. Delavcu pripada nadomestilo plače v višini 80 % njegove povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v obdobju zaposlitve v zadnjih treh mesecih ni delal in je za ves čas prejemal nadomestilo plače, je osnova za nadomestilo enaka osnovi za nadomestilo plače v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v celotnem obdobju zadnjih treh mesecev ni prejel niti ene mesečne plače, mu pripada nadomestilo plače v višini osnovne plače, določene v pogodbi o zaposlitvi. Višina nadomestila plače ne sme presegati višine plače, ki bi jo delavec prejel, če bi delal oziroma ne sme biti nižja od višine minimalne plače (1.024,24 EUR).

Če je bila plača delavca znižana zaradi določitve krajšega polnega delovnega časa, določite osnovo za nadomestilo plače za čas začasnega čakanja na delo tako, da upoštevate plačo ali osnovo za nadomestilo plače v zadnjih treh mesecih pred določitvijo krajšega polnega delovnega časa.

Delavcem, katerim začasno ne morete zagotavljati dela, pripada določena višina nadomestila plače, kot je pojasnjena zgoraj. Nadomestilo plače delavcem na začasnem čakanju na delo doma pripada ne glede na to, ali ste za njih upravičeni do delnega povračila nadomestila plače.

V času začasnega čakanja na delo delavcu ne pripadajo povračila stroškov za prevoz in prehrano, saj niso nastali. V času čakanja na delo, lahko delavec koristi letni dopust. Za čas koriščenja letnega dopusta delavcu pripada nadomestilo plače, kot če bi delal delo s polnim delovnim časom.

 

Pridobitev pravice do povračila izplačanega nadomestila plače

Pravica do povračila nadomestila za čakanje na domu ni avtomatična, pač pa je potrebno zanjo zaprositi. Vlogo se vloži v elektronski obliki na Portalu za delodajalce pri Zavodu RS za zaposlovanje, in sicer v osmih dneh, odkar je bil delavec napoten na čakanje na delo doma. V primeru, da bo ukrep podaljšan do 30. junija 2021 bo skrajni rok za oddajo 30 junij 2021.

Trenutno sta na Portalu na voljo dve vlogi. Če ste delavce napotili na začasno čakanje na delo v obdobju od 16. 1 .2021 do  31. 1. 2021 morate za to obdobje oddati posebno vlogo – »nova vloga januar«.

Vlogi je potrebno priložiti:

  • Oceno upada prihodkov, za pravilnost katere kazensko in materialno odgovarjate. Izjava o oceni upada prihodka je vključena v sam obrazec vloge. 
  • Izjavo o poravnanih vseh zapadlih obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti, za pravilnost katere kazensko in materialno odgovarjate.
  • Izjavo o poravnanih vseh zapadlih obveznostih iz naslova obračuna davkov in obveznih prispevkov za dohodke iz delovnega razmerja za zadnjih pet let in da ste zaposlenim na dan vložitve vloge poravnali vsa nadomestila plače. Za njeno pravilnost kazensko in materialno odgovarjate.
  • Posebno izjavo, da znesek prejetih javnih sredstev ni in ne bo presegel 1. 800.000 evrov. Izjava je vključena v sam obrazec vloge.
  • Dokazilo o napotitvi delavca na začasno čakanje na delo. Kopijo pisne odredbe in dokazilo, da je delavec odredbo tudi prejel.
  • Če uveljavljate povračilo nadomestila za zaposlitev delavca, ki se neposredno ali posredno sofinancira iz proračuna RS preko posebnih programov, v vlogi navedite delež financiranja v letu 2020. Za katere programe to velja, si preberite tukaj.

Pomembno! Humanitarne in invalidske organizacije morate tudi v primeru, ko ne izpolnjujete pogoja upada prihodka izpolniti izjavo o oceni upada prihodka. V izogib podajanju neresničnih izjav vlogi priložite dopis, s katerim boste ZRSZ istočasno obvestili, da imate status humanitarne oziroma invalidske organizacije.

O vaši vlogi bo Zavod RS za zaposlovanje odločil v 15 dneh s sklepom. Zoper sklep je možno sprožiti le upravni spor.

Povračilo nadomestila plače boste prejeli deseti dan meseca, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače. Če boste tako nadomestilo plače delavcu izplačali 15. 3. 2021, boste delno povračilo nadomestila plače prejeli 10. 4. 2021. Predvidevamo, da bo Zavod RS za zaposlovanje podatke za povračilo nadomestil plač preverjal tako kot do sedaj, na podlagi i-REK obrazcev.

Povračila nadomestila plače ni mogoče uveljavljati za delavca v času teka odpovednega roka.

  

Višina povračila nadomestila plače bo odvisna od vaše vloge oziroma izpolnjevanja določenih pogojev.

Pomembno! NVO, ki ste delavce na začasno čakanje na delo napotile v obdobju od  16. do 31. januarja 2021 dalje, ste za to obdobje upravičeni le do povračila nadomestila plače v višini bruto I.

Povračilo nadomestila plače vam pripada za dejansko mesečno oziroma tedensko obveznost delavca, vključno s prazniki in drugimi z zakonom dela prostimi dnevi.

Upravičeni ste lahko do delnega ali celotnega povračila nadomestila plače

1. Splošno velja, da ste upravičeni do povračila nadomestila plače v višini 80 %, a največ do višine 1.821,24 EUR (višina povprečne mesečne plače v RS za mesec oktober 2020). Povračilo nadomestila zajema nadomestilo plače in prispevkov za vsa socialna zavarovanja (bruto 1). Tako boste morali 20 % nadomestila plače in socialnih prispevkov kriti sami.

2. Upravičeni ste lahko do povračila izplačanega nadomestila plače v višini celotnega  povračila izplačanega nadomestila plače s strani države V 100 % nadomestilo je vključeno nadomestilo plače in prispevkov za vsa socialna zavarovanja. To velja za tiste NVO, katerih skupni znesek dobljenih sredstev ne bo presegel 1.800.000 evrov (skladno s točko 3.1 Sporočila Komisije Začasni okvir za ukrepe državnih pomoči v podpro gospodarstvu ob izbruhu COVID-19). V ta znesek morate upoštevati tudi vse zneske, ki jih boste še prejeli. Pri tem je povrnitev 100% nadomestila plače omejena z višino povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji (1.799,07 EUR).

3. Če pa je NVO izvajanje pridobitne dejavnosti zaradi epidemije Covid-19 prepovedano s predpisi in ste v tem času delavce napotili zato na začasno čakanje na delo, ste za ta čas lahko upravičeni do povračila 80 % nadomestila plače (bruto II) iz točke 1 ali  100 % nadomestila plače (bruto II) iz točke 2.

Vlogi boste morali vlogi priložiti tudi posebno izjavo o izpolnjevanju pogojev glede prejetih sredstev državne pomoči.

Ali zaprošate za celotno povračilo nadomestila ali le za 80% povračila boste označili pri oddaji vloge pri Zavodu RS za zaposlovanje.

 

Prejeta sredstva pomenijo državno pomoč

Povračilo nadomestila plače pomeni državno pomoč, ki je urejena tudi na ravni EU, saj pomeni državni poseg v sicer prost trg. Evropska komisija je zaradi epidemije določila posebna pravila državne pomoči.

 

Delavci na čakanju, ki zbolijo ali pa želijo koristiti pravice starševskega varstva

Še vedno velja, da če gre delavec med čakanjem na bolniško ali pridobi pravico do odsotnosti z dela na podlagi pravic iz pokojninskega ali invalidskega zavarovanja ali zaradi starševskega varstva (v primeru koriščenja na primer očetovskega dopusta), se mu v tem času nadomestilo za čakanje ne izplačuje. Takšno drugo nadomestilo na podlagi trenutno veljavne interventen zakonodaje ni povrnjeno, lahko pa je na podlagi druge zakonodaje s področja invalidskega, zdravstvenega, starševskega varstva itd.

Pri tem velja, da država krije nadomestilo delavca na bolniški zaradi bolezni ali poškodbe že od 30. dne njegove odsotnosti.

V času upravičenosti do povračila nadomestil ste seveda dolžni delavcu na čakanju izplačevati nadomestila za čas čakanja, kot jih določa zakon (torej 80 % povprečne delavčeve mesečne plače zadnjih treh mesecev, a ne manj kot je minimalna plača). Prav tako delavec ohrani vse pravice iz delovnega razmerja, razen tistih, ki jih pojasnjujemo v prispevku.

Nadalje v tem obdobju ne smete delavcem, ki niso na čakanju, odrejati nadur ali začasno prerazporediti delovnega časa, če se lahko delo opravi z delavci, ki so na začasnem čakanju na domu.

Če delavca, ki mu je bilo odrejeno čakanje, pozovete začasno nazaj na delo (za do sedem delovnih dni) morate o tem predhodno obvestiti Zavod RS za zaposlovanje.

V času prejemanja nadomestila plače delavca ne smete začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, prav tako pa ne smete odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnega razloga, razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejeti pred 13. marcem 2020 in zanje niste uveljavljali povračila nadomestil plač po prejšnjih interventnih zakonih.

Po potrebi boste morali Zavodu RS za zaposlovanje omogočiti administrativni in finančni nadzor nad izpolnjevanjem pogodbenih obveznosti in tudi omogočiti pregled v svojih prostorih. V tem primeru morate omogočiti tudi vpogled v računalniške programe, listine in postopke v zvezi s prejetimi sredstvi in izpolnjevanjem svojih obveznosti.

Na zahtevo Zavoda RS za zaposlovanje morate posredovati tudi pisna dokazila in listine, iz katerih bo  razviden način uveljavljanja pravic po interventnem zakonu.

Prejeta sredstva boste morali v celoti vrniti, če ne boste izplačali nadomestila plače, če boste predložili lažno izjavo o plačilu zapadlih obveznosti ali da ste na dan vložitve vloge poravnali nadomestila plače, boste odredili nadurno delo ali začasno prerazporeditev delovnega časa, ne boste predhodno obvestili Zavoda RS za zaposlovanje o pozivu delavca nazaj na delo ali pa boste začeli postopek likvidacije organizacije.

V primeru, da boste predložili lažno izjavo o izpolnjevanju pogojev ali da ste zaposlenim na dan vložitve vloge poravnali nadomestila plače, boste lahko kaznovani tudi z globo.

V primeru, da ste oziroma prejemate povračilo nadomestila plače po ZDUOP in je od 1. februarja 2021 prišlo do izplačila poslovnih deležev oziroma do izplačila nagrad oziroma del plače za poslovno uspešnost poslovodstvu (za leto 2021), morate o tem obvestiti FURS in vrniti prejeta sredstva (skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi). Obvestilo morate podati v dveh mesecih po izplačilu.

 

Ukrep začasnega čakanja na delo doma lahko kombinirate z odreditvijo skrajšanja polnega delovnega časa. Tako boste lahko  nekatere delavce napotili na čakanje na delo doma, drugim pa odredili delo s skrajšanim delovnim časom.

Ukrep delnega povračila nadomestila plače  se lahko kombinira tudi z drugimi ukrepi za podporo ohranjanju delovnih mest, če kombinirana podpora ne povzroči prekomernega nadomestila za stroške plač posameznega delavca.

 

Kako ravnati, če naknadno ugotovite, da ne izpolnjujete pogoja upada prihodkov?

V primeru, da ste uveljavljali oziroma uveljavljate pomoč povračila nadomestila plače na začasnem čakanju na delo za obdobje do 31. decembra 2020 in nato naknadno ugotovite (na primer pri pripravi letnega poročila), da ne izpolnjujete upada prihodkov, morate o tem do 31. 3. 2021 obvestiti FURS. FURS vam bo na podlagi vašega obvestila vročil odločbo o vrnitvi sredstev, ki jih boste morali vrniti v roku 30 dni od vročitve odločbe. Če boste sredstva vrnili po tem roku, boste morali dodatno plačati tudi zakonske zamudne obresti.

Sredstva bo možno vrniti tudi v največ šestih mesečnih obrokih v obdobju šestih mesecev. A pozor, za to morate na FURS ali Zavod RS za zaposlovanje podati izrecno vlogo in izkazati izgubo sposobnosti pridobivanja prihodkov zaradi epidemije.

Pozor: V primeru, ko gre za uveljavljanja povračil za obdobje od 1. januarja 2021 do 30. aprila 2021, pa je rok za obvestitev FURS o neizpolnjevanju pogoja upada prihodkov  31. 3. 2022.

Do ukrepa povrnitve nadomestila plač delavcem na čakanju na delo niso upravičeni neposredni ali posredni uporabniki proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerih delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2020 višji od 70 odstotkov, delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti in ima več kot 10 zaposlenih na dan 31. december 2020, tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije Evropske unije v Republiki Sloveniji.