čakanje na delo

FAQ

ODREDITEV ČAKANJA

Če delavcu ne morete zagotoviti niti dela, ki ga običajno opravlja, niti drugega dela, želite pa, da ostane pri vas zaposlen, mu lahko odredite začasno čakanje na delo doma. Primer bi bil denimo, ko trener športnega društva ne more opravljati svojega dela, ker so treningi odpovedani, društvo pa mu ne more zagotoviti druge vrste dela; lahko gre tudi za kateri koli drug primer, ko vsi zaposleni v NVO preprosto še ne morejo delati, ker NVO zaradi posledic epidemije ne more takoj začeti izvajati vseh svojih aktivnosti v polnem obsegu.

Če zaradi zmanjšanega obsega dela ne morete dela zagotoviti vsem delavcem, lahko delavce tudi »menjate« in tako po principu rotacije omogočite, da so vsi delavci nekaj časa doma, nekaj časa pa delajo. Pri tem bodite pozorni, da se lahko posamezen delavec v primeru, da uveljavljate državno povračilo nadomestila plače delavcem na čakanju,  na delo vrne do največ sedem dni v posameznem mesecu. Če torej delavec dela osem dni, do državnega povračila njegovega nadomestila za čakanje niste upravičeni.

Za pridobitev pravice do delnega povračila nadomestila plače za delavca na čakanju v mesecu juliju in avgustu treba pripraviti pisno odredbo, v kateri zapišete:

  • poslovni razlog, zaradi katerega odrejate začasno čakanje na delo doma; razlog mora biti obrazložen,
  • da gre za napotitev na čakanje na delo in za koliko časa, na primer za obdobje od 1. 8. 2020 do 31. 8 .2020 oziroma do poziva nazaj na delo (po zadnjem sklepu je skrajni rok 31. avgust)
  • da je dolžnost delavca, da je med začasnim čakanjem dosegljiv in kako (npr. na določeno telefonsko številko ali elektronski naslov) ter da se odzove na poziv delodajalca in se vrne na delo do sedem dni v posameznem mesecu,
  • višino nadomestila plače delavca na čakanju (o tem več spodaj),
  • možnost in način poziva delavcu, da se predčasno vrne na delo. 

Ne glede na to, ali ste imeli delavca na čakanju že pred 1. avgustom, torej že v mesecu juliju, je potrebna nova odredba za čakanje od 1. avgusta dalje, in nova vloga za povračilo nadomestila.

Začasno čakanje na delo doma odredi oseba, ki je delavcu nadrejena. V primeru vodilnega delavca (npr. predsednika društva, direktorja zavoda, predsednika uprave ustanov …) predlagamo, da odredbo za delo na domu izda ista oseba, ki že sicer nastopa kot delodajalec takšnemu delavcu. Na primer tista oseba, ki mu odredi letni dopust, izda potni nalog, ki je podpisala pogodbo o zaposlitvi itd.

V društvu je za predsednika društva to lahko npr. podpredsednik društva ali predsednik nadzornega odbora, če statut društva določa, da društvo v razmerju do predsednika zastopa takšna oseba. V zavodih so to običajno predsedniki sveta zavodov. Tudi z vidika izogibanja konflikta interesov je smiselno, da takšno odredbo v imenu delodajalca izda druga oseba in torej ne predsednik ali direktor samemu sebi.

Če na podlagi aktov nevladne organizacije ali pogodbe o zaposlitvi takšne nadrejene osebe kljub vsemu ni možno določiti in ima torej zaposlena vodilna oseba vso svobodo pri poslovodenju in organizaciji lastnega dela, je po našem mnenju vseeno dopustno, da si vodilna oseba odredbo izda sama, o tem pa poroča organom, ki jim sicer poroča o svojem delu.

Delavcu se izplača nadomestilo v višini 80 % povprečne mesečne plače, ki jo je delavec prejel v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti (čakanja na delo). Če delavec v zadnjih treh mesecih pred odsotnostjo (čakanjem) ni prejemal plače, je pa prejemal nadomestilo plače, mu pripada nadomestilo v višini 80 % osnove, od katere je bilo obračunano nadomestilo. Če delavec v zadnjih treh mesecih pred čakanjem ni prejel niti ene mesečne plače niti nadomestila, mu pripada nadomestilo plače v višini 80 % osnovne plače, določene v pogodbi o zaposlitvi. Pogoj za to je pisna odredba (glej vprašanje zgoraj), sicer delavcu pripada nadomestilo v višini 100 %.

Znesek nadomestila ne sme biti v nobenem primeru nižji od minimalne plače (940,58 EUR). To pomeni, da se, če 80-odstotno nadomestilo po zgornjem izračunu znese manj, kot je znesek minimalne plače (940,58 EUR), izplača minimalna plača.

V nadomestilo se šteje plača, dodatki in dodatek za delovno in poslovno uspešnost, če se je izplačeval.

Če boste v  obdobju uveljavljanja povračila nadomestila plače za delavce, ki ste jih napotili na začasno čakanje na delo doma, poklicali delavce nazaj na delo, morate o tem predhodno obvestiti Zavod RS za zaposlovanje. To pomeni, da morate ZRSZ obvestiti pred dnem njihovega začetka dela.

Predhodno obvestilo pošljite ZRSZ po elektronski pošti na naslov gpzrsz@ess.gov.si. Pri tem se sklicujte na številko svoje vloge (na primer: 11065-123/2020).

Obvestilo, ki ga boste poslali preko elektronske pošte, mora vsebovati :

  • vaš naziv
  • številko vloge
  • ime in priimek  delavcev, ki jih boste poklicali nazaj na delo, ter
  • datum, ko se morajo delavci vrniti na delo.

 

DRŽAVNO POVRAČILO NADOMESTIL ZA ČAKANJE

Da, državni zbor je 3. 4. 2020 sprejel Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo, ki ureja tudi možnost državnega povračila nadomestil plač zaposlenim v nevladnih organizacijah (NVO). Zakon je bil v Uradnem listu objavljen 10. 4. 2020, dan za tem pa je stopil v veljavo. Od 11. 4. 2020 je tako mogoče vložiti vlogo za uveljavljanje pravice do povračila.

Pravico do povračila nadomestila je mogoče uveljavljati za izplačana nadomestila delavcu za dejansko čakanje na delo v obdobju od 13. marcem in 31. avgustom (ukrep je bil nazadnje podaljšan s Sklepom o podaljšanju ukrepa delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo z dne 23. julij 2020).

Da. Še vedno velja, da nadomestila za čakanje na delo, ki jih NVO izplača delavcu za čakanje do 31.  maja 2020, država povrne v celoti, vključno z vsemi prispevki za socialna zavarovanja. Za nadomestila v mesecu juniju, juliju in avgustu pa je povračilo države nižje, saj se povrne samo 80 % nadomestila, 20 % nadomestila plače in tudi socialnih prispevkov pa mora kriti NVO.

Za upravičenost do nadomestila je bistveno, da NVO pravilno odredi čakanje na delo,  izpolnjuje pogoje glede upada prihodkov zaradi epidemije in da izpolnjuje davčne obveznosti ter pogoje po pravilih glede državnih pomoči (več o posameznih pogojih v vprašanjih spodaj).

Do povračila nadomestil plač je upravičena NVO, ki oceni, da bodo njeni prihodki v 2020 več kot 10 % nižji, kot so bili v 2019. Izjema velja za humanitarne in invalidske organizacije, tem tega pogoja ni treba izpolnjevati.

Za NVO, ki so bile ustanovljene šele leta 2019 ali 2020, je izračun drugačen (glej spodaj).

NVO, ki je bila ustanovljena v 2019, je upravičena do povračila, če oceni, da bodo njeni povprečni mesečni prihodki v 2020 zaradi epidemije nižji za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v 2019.

NVO, ki je bila ustanovljena v 2020 (ni poslovala v 2019), je upravičena do povračila, če oceni, da bodo njeni povprečni mesečni prihodki v 2020 zaradi epidemije nižji za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v 2020 do 12. marca 2020.

V izračun upada prihodkov se po stališču Slovenskega inštituta za revizijo štejejo   čisti  prihodki  od  prodaje. To so tisti prihodki, ki jih imate zabeležene v letnem poročilu, v obrazcu Podatki iz izkaza poslovnega izida na postavki AOP 110 - A Čisti prihodki od prodaje. Gre torej za prihodke od prodaje blaga in storitev (prihodki iz pridobitne dejavnosti). Sem ne sodijo na primer članarine, donacije, subvencije ali dotacije. Več o tem, kaj šteje v izračun, najdete tukaj.

Pri tem je treba biti pozoren: prihodki v nekem obdobju niso nujno enaki prilivom in nakazilom. Na primer, sredstva, ki jih NVO prejme od financerja za projekt, izveden denimo v obdobju od julija do novembra 2019, so prihodek tega obdobja (julij-november 2019), tudi če je izplačilo financer nakazal npr. v januarju ali februarju 2020.

Zgolj opozarjamo, da naknadno knjiženje prihodkov za nazaj lahko vpliva tudi na druge obveznosti – višina prihodkov po posameznih mesecih ali obdobjih se npr. upošteva pri obračunu DDV (ki se obračuna glede na prihodke in ne nujno glede na izstavljene račune), zato so v primeru naknadnih popravkov prihodkov lahko potrebni tudi popravki obračuna DDV, če je NVO zavezanec za DDV.

Medtem ko Zakon o delovnih razmerjih omogoča odreditev čakanja na delo za obdobje do šest mesecev, je po interventnih zakonih treba čakanje na delo (po zadnjem sklepu vlade 23. julija 2020), odrediti najdlje do 31. avgusta 2020. 

Za pridobitev pravice do delnega povračila nadomestila plače za delavca na čakanju treba pripraviti pisno odredbo, v kateri zapišete:

  • poslovni razlog, zaradi katerega odrejate začasno čakanje na delo doma; razlog mora biti obrazložen,
  • da gre za napotitev na čakanje na delo in za koliko časa, na primer za obdobje od 1. 7. 2020 do 31. 8 .2020 oziroma do poziva nazaj na delo (po novem je skrajni rok 31. avgust)
  • da je dolžnost delavca, da je med začasnim čakanjem dosegljiv in kako (npr. na določeno telefonsko številko ali elektronski naslov) ter da se odzove na poziv delodajalca in se vrne na delo do sedem dni v posameznem mesecu,
  • višino nadomestila plače delavca na čakanju (o tem več spodaj),
  • možnost in način poziva delavcu, da se predčasno vrne na delo. 

Ne glede na to, ali ste imeli delavca na čakanju že pred 1. avgustum. julijem, je potrebna nova vloga za povračilo nadomestila za mesec avgust.

Ne glede na to, ali ste imeli delavca na čakanju že pred 31. julijem, je za povračilo v mesecu avgustu potrebna nova vloga, in sicer v osmih dneh od napotitve, če ste ga torej napotili s 1. 8. 2020, do 9. 8. 2020.

Da ima NVO pravico do državnega povračila za nadomestila plač, mora izpolnjevati te pogoje: 

  • NVO ima izpolnjene obvezne dajatve in druge denarne nedavčne obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo in ki jih pobira FURS in
  • NVO ima na dan vložitve vloge za povračilo nadomestil za čakanje plačane vse zapadle obveznosti do FURS in
  • NVO ima na dan vložitve vloge za povračilo nadomestil za čakanje predložene vse obračune davkov in obveznih prispevkov za dohodke iz delovnega razmerja za zadnjih pet let (na FURS oddane vse REK-1 obrazce) in
  • nad NVO ni uveden postopek stečaja.

Povračilo nadomestil plač, kot tudi oprostitev plačila obveznih prispevkov, pomenita državno pomoč, ki je urejena tudi na ravni EU, saj pomeni državni poseg v sicer prost trg. Evropska komisija je zaradi epidemije določila posebna pravila državne pomoči, novela ZIUZEOP-A pa je zaradi tega določila še dodatne pogoje, in sicer:

  • na dan 31. 12. 2019 niste bili t. i. podjetje v težavah, kar pomeni predvsem, da niste bili v stečajnem ali likvidacijskem postopku, v postopku prisilne poravnave in tudi niste izpolnjevali  pogojev za začetek takšnega postopka na podlagi predloga upnikov, da vaša izguba v zadnjem letnem poročilu, ko jo odštejemo od rezerv in lastnih sredstev organizacije, ne presega polovice vpisanega osnovnega kapitala, itd.
  • skupni znesek pomoči ne sme preseči 800.000 eurov na (120.000 eurov v sektorju ribištva in akvakulture oziroma ali 100.000 eurov na področju primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov)
  • zgornji znesek velja kot skupna omejitev tako za državno pomoč po ZIUZEOP, kot tudi za morebitna druga javna sredstva, ki so namenjena kritju istih stroškov.

Za obdobje od 13. marca do 31. maja država povrne celotno nadomestilo plače za delavca na čakanju, razen če je ta znesek višji od povprečne mesečne plače v državi za leto 2019, preračunane na mesec (1.753,57 EUR). Če je nadomestilo, ki pripada delavcu, višje od povprečne mesečne plače, potem se delodajalcu povrne omenjeni znesek mesečne plače, razliko pa krije delodajalec. Za to obdoje država pokrije tudi vse prispevke delavca za vsa socialna zavarovanja.

Za nadomestila v mesecu juniju, juliju in avgustu so pravila drugačna. Država bo za delavce, ki so na čakanju v mesecu juniju, juliju in avgustu, povrnila nadomestilo plače v višini 80 % nadomestila, a največ do višine najvišjega zneska denarnega nadomestila za primer brezposelnosti (892,50 EUR). Povračilo nadomestila zajema nadomestilo plače in prispevkov za vsa socialna zavarovanja. 20 % nadomestila plače in socialnih prispevkov oziroma znesek nad 892,50 EUR mora NVO kriti sama.

Državno povračilo nadomestila za čakanje na domu ni avtomatično, pač pa je treba zanj zaprositi.

Vlogo je mogoče vložiti v elektronski obliki na Portalu za delodajalce pri Zavodu Republike Slovenija za zaposlovanje, in sicer v osmih dneh, odkar je bil delavec napoten na čakanje na delo od doma. Delododajalci, ki ste delavca na čakanje na delo napotili pred 31. julijem in želite podaljšati delavčevo čakanje na delo tudi v avgustu, morate novo vlogo oddati v osmih dneh od napotitve na čakanje za mesec avgust (če zaposlene napotite s 1. avgustom, torej do 9. avgusta).

Vlogo za povračilo nadomestila  plače delavcem, ki so napoteni na začasno čakanje na delo doma, oddate elektronsko, in sicer na Portalu za delodajalce pri Zavodu Republike Slovenija za zaposlovanje. Za oddajo vlogo se morate na portalu predhodno registrirati. Za vlogo bo na Portalu za delodajalce pripravljen obrazec v elektronski obliki, ki ji je treba po novem (v mesecu juniju) priložiti:

  • odredbo o napotitvi delavca na čakanje na delo doma in dokazilo, da je delavec odredbo tudi prejel;
  • oceno uprada prihodkov, za pravilnost katere kazensko in materialno odgovarjate. Glede na dosedanjo vsebine vloge predvidevamo, da bo izjava o oceni upada prihodka vključena v sam obrazec vloge;
  • če uveljavljate povračilo nadomestila za zaposlitev delavca, ki se neposredno ali posredno sofinancira iz proračuna RS preko posebnih programov, v vlogi navedite delež financiranja v letu 2019. Sem sodijo npr. programi javnih del, zaposlitve v okviru aktivne politike zaposlovanja in podobnih ukrepov Zavoda RS za zaposlovanje, ne pa sofinanciranje plač v okviru javnih razpisov ministrstev ali občin za izvajanje dejavnosti NVO.

Ob oddaji vloge bodite pozorni, da izpolnjujete vse pogoje za delno povračilo nadomestila po ZIUOOPE, torej tudi, da je delavec na čakanju upravičen do nadomestila najmanj v višini minimalne plače.

Prva obveznost je, da delavcu na čakanju izplačujete nadomestila za čas čakanja, kot jih določa zakon (ZIUOOPE), torej 80 % povprečne delavčeve mesečne plače zadnjih treh mesecev, a ne manj, kot je minimalna plača. 

V tem obdobju delavcem, ki niso na čakanju, ne smete odrejati nadur, če se lahko delo opravi z delavci, ki so na začasnem čakanju na domu. 

Če delavec med čakanjem določen čas dela (je torej pozvan nazaj na delo), mu za ta čas pripada plača in ne nadomestilo za čakanje.

Če delavca, ki mu je bilo odrejeno čakanje, pozovete začasno nazaj na delo (največ za sedem dni v tekočem mesecu), morate o tem predhodno obvestiti Zavod RS za zaposlovanje. Prav tako morate ZRSZ obvestiti, če delavcu dokončno prekine čakanje in se vrne na delo.

V času prejemanja nadomestila plače delavca ne smete odpustiti.

Po potrebi boste morali ZRSZ omogočiti administrativni in finančni nadzor nad izpolnjevanjem pogodbenih obveznosti in tudi omogočiti pregled v svojih prostorih (to lahko vključuje vpogled v računalniške programe, listine in postopke v zvezi s prejetimi sredstvi in izpolnjevanjem svojih obveznosti).

Na zahtevo morate Zavodu RS za zaposlovanje posredovati tudi pisna dokazila in listine, iz katerih bo  razviden način uveljavljanja pravic po ZIUZEOP (prvi zakon, do 31. 5. 2020), ZUIOOPE (do 30. 6. 2020) in ZIUPDV (do 31. 8. 2020).

V letu 2020 ne smete izplačevati dela plače za poslovno uspešnost oziroma nagrade poslovodstvu. V primeru takšnega izplačila morate o tem obvestiti FURS, prejeto državno pomoč (nadomestila plač in oprostitev plačila obveznih prispevkov) pa vrniti skupaj z obrestmi.

Prejeta sredstva boste morali v celoti vrniti, če ne boste izplačali nadomestila plače, boste odredili nadurno delo, ne boste predhodno obvestili Zavoda RS za zaposlovanje o pozivu delavca nazaj na delo ali pa boste začeli postopek likvidacije organizacije.

 

Video nasveti

Članki