čakanje na delo

FAQ

ODREDITEV ČAKANJA

Delavcu morate omogočiti, da uveljavlja pravico do koriščenja letnega dopusta. Če delavcu do konca leta 2020 ne boste mogli omogočiti koriščenja preostalega dni dopusta iz leta 2019 v skladu s samim namenom dopusta, ga po našem mnenju  lahko delavec izkoristi še do konca marca 2021.

V primeru, da pa delavec v letu 2020 ni izkoristil vseh dni dopusta, pa jih bo lahko v dogovoru z vami izrabil do 30. junija 2021 oziroma do 31. decembra 2021.  Svetujemo pa, da delavca poučite o možnosti izrabe dopusta in tudi poskrbite, da bo dopust tudi dejansko lahko izrabil ter obvestite o izgubi pravice, če tega ne bo storil.

V primeru, ko delavec v dogovoru z delodajalcem koristi dopust v času, ko je na primer na začasnem čakanju na delo velja, da ima za ta čas, ko je na dopustu, pravico do 100% nadomestila plače po veljavni delovno pravni zakonodaji, ki ureja nadomestilo plače za čas dopusta. Za čas, ko delavec koristi letni dopust, tako niste upravičeni do povračila nadomestila plače za čas čakanja na delo, saj se šteje, da je čakanje na delo prekinjeno.

Če delavcu ne morete zagotoviti niti dela, ki ga običajno opravlja, niti drugega dela, želite pa, da ostane pri vas zaposlen, mu lahko odredite začasno čakanje na delo doma. Primer bi bil denimo, ko trener športnega društva ne more opravljati svojega dela, ker so treningi odpovedani, društvo pa mu ne more zagotoviti druge vrste dela; lahko gre tudi za kateri koli drug primer, ko vsi zaposleni v NVO preprosto še ne morejo delati, ker NVO zaradi posledic epidemije ne more takoj začeti izvajati vseh svojih aktivnosti v polnem obsegu.

Če zaradi zmanjšanega obsega dela ne morete dela zagotoviti vsem delavcem, lahko delavce tudi »menjate« in tako po principu rotacije omogočite, da so vsi delavci nekaj časa doma, nekaj časa pa delajo. Pri tem bodite pozorni, da se lahko posamezen delavec v primeru, da uveljavljate državno povračilo nadomestila plače delavcem na čakanju,  na delo vrne do največ sedem dni v posameznem mesecu. Če torej delavec dela osem dni, do državnega povračila njegovega nadomestila za čakanje niste upravičeni.

Za pridobitev pravice do delnega povračila nadomestila plače za delavca na čakanju je treba pripraviti pisno odredbo, v kateri zapišete:

  • poslovni razlog, zaradi katerega odrejate začasno čakanje na delo doma; razlog mora biti obrazložen,
  • da gre za napotitev na čakanje na delo in za koliko časa, na primer za obdobje od 1. 10. 2020 do 31. 1. 2021 oziroma do poziva nazaj na delo (po zadnjem interventnem zakonu je skrajni rok 31. januar 2021)
  • da je dolžnost delavca, da je med začasnim čakanjem dosegljiv in kako (npr. na določeno telefonsko številko ali elektronski naslov) ter da se odzove na poziv delodajalca in se vrne na delo do sedem dni v posameznem mesecu,
  • višino nadomestila plače delavca na čakanju (o tem več spodaj),
  • možnost in način poziva delavcu, da se predčasno vrne na delo. 

Začasno čakanje na delo doma odredi oseba, ki je delavcu nadrejena. V primeru vodilnega delavca (npr. predsednika društva, direktorja zavoda, predsednika uprave ustanov …) predlagamo, da odredbo za delo na domu izda ista oseba, ki že sicer nastopa kot delodajalec takšnemu delavcu. Na primer tista oseba, ki mu odredi letni dopust, izda potni nalog, ki je podpisala pogodbo o zaposlitvi itd.

V društvu je za predsednika društva to lahko npr. podpredsednik društva ali predsednik nadzornega odbora, če statut društva določa, da društvo v razmerju do predsednika zastopa takšna oseba. V zavodih so to običajno predsedniki sveta zavodov. Tudi z vidika izogibanja konflikta interesov je smiselno, da takšno odredbo v imenu delodajalca izda druga oseba in torej ne predsednik ali direktor samemu sebi.

Če na podlagi aktov nevladne organizacije ali pogodbe o zaposlitvi takšne nadrejene osebe kljub vsemu ni možno določiti in ima torej zaposlena vodilna oseba vso svobodo pri poslovodenju in organizaciji lastnega dela, je po našem mnenju vseeno dopustno, da si vodilna oseba odredbo izda sama, o tem pa poroča organom, ki jim sicer poroča o svojem delu.

Delavcu se izplača nadomestilo v višini 80 % povprečne mesečne plače, ki jo je delavec prejel v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti (čakanja na delo). Če delavec v zadnjih treh mesecih pred odsotnostjo (čakanjem) ni prejemal plače, je pa prejemal nadomestilo plače, mu pripada nadomestilo v višini 80 % osnove, od katere je bilo obračunano nadomestilo. Če delavec v zadnjih treh mesecih pred čakanjem ni prejel niti ene mesečne plače niti nadomestila, mu pripada nadomestilo plače v višini 80 % osnovne plače, določene v pogodbi o zaposlitvi. Pogoj za to je pisna odredba (glej vprašanje zgoraj), sicer delavcu pripada nadomestilo v višini 100 %.

Znesek nadomestila ne sme biti v nobenem primeru nižji od minimalne plače (940,58 EUR). To pomeni, da se, če 80-odstotno nadomestilo po zgornjem izračunu znese manj, kot je znesek minimalne plače (940,58 EUR), izplača minimalna plača.

V nadomestilo se šteje plača, dodatki in dodatek za delovno in poslovno uspešnost, če se je izplačeval.

Gre za  sedem delovnih dni, ki se jih lahko razporedi čez cel tekoči mesec (tj. npr. od 1. 12 do 31.12.). Lahko dela tako v prvem tednu dva dni, nato pa na primer ponovno v tretjem, vseh pet delovnih dni. Pri tem pa ne pozabite,  da če boste delavca pozvali na delo večkrat, morate tudi večkrat o tem predhodno obvestiti Zavod RS za zaposlovanje.

Če boste v  obdobju uveljavljanja povračila nadomestila plače za delavce, ki ste jih napotili na začasno čakanje na delo doma, poklicali delavce nazaj na delo, morate o tem predhodno obvestiti Zavod RS za zaposlovanje. To pomeni, da morate ZRSZ obvestiti pred dnem njihovega začetka dela.

Predhodno obvestilo pošljite ZRSZ po elektronski pošti na naslov gpzrsz@ess.gov.si. Pri tem se sklicujte na številko svoje vloge (na primer: 11065-123/2020).

Obvestilo, ki ga boste poslali preko elektronske pošte, mora vsebovati :

  • vaš naziv
  • številko vloge
  • ime in priimek  delavcev, ki jih boste poklicali nazaj na delo, ter
  • datum, ko se morajo delavci vrniti na delo.

Tudi zaposlene za določen čas lahko pošljete na čakanje. Seveda pa le za čas trajanja pogodbe o zaposlitvi.

V času, ko mu pripada bolniško nadomestilo, se mu nadomestilo plače za odrejeno čakanje na delo ne izplačuje.

 

DRŽAVNO POVRAČILO NADOMESTIL ZA ČAKANJE

Če boste delavcem odredili začasno čakanje na delo tudi v januarju in boste želeli uveljavljati povračilo nadomestila plače za te delavce, ki so na  začasnem čakanju tudi v letu 2021 (glede na trenutno veljavnost ukrepa, v mesecu januarju), boste morali oddati novo vlogo.

Določba se nanaša na posebne programe, ki so bili izbrani na podlagi javnih razpisov, kjer se izbira programe, katerih izvajanje (ki vključuje tudi zaposlitve) bo nato (so)financirano iz javnih sredstev. Posebnega seznama teh programov MDDSZ ne vodi, določba pa na primer velja za socialnovarstvene programe. Tako se šteje, da gre za programe, za katere delodajalci prejmejo sofinanciranje plač zaposlenih iz državnega proračuna.

Deleže sofinanciranja se preračuna glede na skupno maso plač pri posameznem delodajalcu. Torej znesek plač, ki jih sofinancira RS/znesek plač vseh zaposlenih. (odgovor MDDSZ, prejet 9. 11. 2020)

Da, upravičene so tudi nevladne organizacije, katerim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije ali njenih posledic upadli za več kot 20 odstotkov glede na leto 2019. (več o posameznih pogojih v vprašanjih spodaj). Izjema velja za humanitarne in invalidske organizacije, tem pogoja upada prihodkov ni treba izpolnjevati.

Pravico do povračila nadomestila je mogoče uveljavljati tudi za obdobje po 1. oktobru 2020, in sicer do 31. januarja 2021. Vlada RS pa bo lahko ukrep podaljšala še najdlje do 30. julija 2021.

Za upravičenost do nadomestila je bistveno, da NVO pravilno odredi čakanje na delo,  izpolnjuje pogoje glede upada prihodkov zaradi epidemije in da izpolnjuje davčne obveznosti ter pogoje po pravilih glede državnih pomoči (več o posameznih pogojih v vprašanjih spodaj).

Do povračila nadomestil plač je upravičena NVO, ki oceni, da bodo njeni prihodki v 2020 več kot 20 % nižji, kot so bili v 2019. Izjema velja za humanitarne in invalidske organizacije, tem tega pogoja ni treba izpolnjevati.

Znižanje prihodkov v letu 2020, v primerjavi z letom 2019, se bo ugotavljalo ob upoštevanju sorazmernega znižanja prihodkov v letu 2020 v primerjavi z obsegom poslovanja v letu 2019. Natančnejša merila sorazmernosti bo minister za finance določil v prihodnjih dneh.

Za NVO, ki so bile ustanovljene šele leta 2019 ali 2020, je izračun drugačen (glej spodaj).

NVO, ki je bila ustanovljena v 2019 in ni poslovala celo leto, je upravičena do povračila, če oceni, da bodo njeni povprečni mesečni prihodki v 2020 zaradi epidemije nižji za več kot 20 % glede na povprečne mesečne prihodke v 2019.

Če v letu 2019 niste poslovali, ste do ukrepa upravičene NVO, ki ste bile registrirane najpozneje na dan 1. september 2020 in se vam bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 20 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 31. avgusta 2020.

V izračun upada prihodkov se po stališču Slovenskega inštituta za revizijo štejejo   čisti  prihodki  od  prodaje. To so tisti prihodki, ki jih imate zabeležene v letnem poročilu, v obrazcu Podatki iz izkaza poslovnega izida na postavki AOP 110 - A Čisti prihodki od prodaje. Gre torej za prihodke od prodaje blaga in storitev (prihodki iz pridobitne dejavnosti). Sem ne sodijo na primer članarine, donacije, subvencije ali dotacije. Več o tem, kaj šteje v izračun, najdete tukaj.

Pri tem je treba biti pozoren: prihodki v nekem obdobju niso nujno enaki prilivom in nakazilom. Na primer, sredstva, ki jih NVO prejme od financerja za projekt, izveden denimo v obdobju od julija do novembra 2019, so prihodek tega obdobja (julij-november 2019), tudi če je izplačilo financer nakazal npr. v januarju ali februarju 2020.

Zgolj opozarjamo, da naknadno knjiženje prihodkov za nazaj lahko vpliva tudi na druge obveznosti – višina prihodkov po posameznih mesecih ali obdobjih se npr. upošteva pri obračunu DDV (ki se obračuna glede na prihodke in ne nujno glede na izstavljene račune), zato so v primeru naknadnih popravkov prihodkov lahko potrebni tudi popravki obračuna DDV, če je NVO zavezanec za DDV.

Ne gre za povprečje. Pri članarinah, kjer gre za članarino za leto, torej 12 mesecev, je potrebno članarino razdeliti na 12 mesecev in nato se šteje, da gre za 1/12 članarine kot prihodek vsakega meseca v letu (oziroma obdobja za katerega velja). Že sedaj je potrebno tako članarino pravilno knjižiti, torej jo razdeliti na obdobje njene veljavnosti. Mora pa biti v tem primeru iz vaše dokumentacije razvidno, da gre za letne članarine, ki se torej nanašajo na celotno koledarsko leto.

Če se naknadno izkaže, da NVO ni bila upravičena do pomoči, mora prejeto pomoč vrniti.

O tem morate do 31. 3. 2021 obvestiti FURS (če gre za povračilo pomoči, ki ste jo prejeli v letu 2020) oziroma do 31. 3. 2022 (če gre za povračilo pomoči, ki ste jo prejeli v obdobju po 1.1.2021). FURS vam bo na podlagi vašega obvestila vročil odločbo o vrnitvi sredstev, ki jih boste morali vrniti v roku 30 dni od vročitve odločbe. Če boste sredstva vrnili po tem roku, boste morali dodatno plačati tudi zakonske zamudne obresti.

V primeru vračanja sredstev lahko zaprosite tudi za vračilo v obrokih. Sredstva bo možno vrniti v največ šestih mesečnih obrokih v obdobju šestih mesecev.

Medtem ko Zakon o delovnih razmerjih omogoča odreditev čakanja na delo za obdobje do šest mesecev, je po interventni zakonodaji mogoče čakanje na delo (po zadnjem #PKP6), odrediti še najdlje do 31. januarja 2021.

Za pridobitev pravice do delnega povračila nadomestila plače za delavca na čakanju treba pripraviti pisno odredbo, v kateri zapišete:

  • poslovni razlog, zaradi katerega odrejate začasno čakanje na delo doma; razlog mora biti obrazložen,
  • da gre za napotitev na čakanje na delo in za koliko časa, na primer za obdobje od 1. 10. 2020 do 31. 1. 2021 oziroma do poziva nazaj na delo
  • da je dolžnost delavca, da je med začasnim čakanjem dosegljiv in kako (npr. na določeno telefonsko številko ali elektronski naslov) ter da se odzove na poziv delodajalca in se vrne na delo do sedem dni v posameznem mesecu,
  • višino nadomestila plače delavca na čakanju (o tem več spodaj),
  • možnost in način poziva delavcu, da se predčasno vrne na delo,
  • Vzorec takšne odredbe za vašo NVO si lahko izdelate v aplikaciji e-pravnik

Da ima NVO pravico do državnega povračila za nadomestila plač, mora izpolnjevati te pogoje: 

  • NVO ima izpolnjene obvezne dajatve in druge denarne nedavčne obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo in ki jih pobira FURS in
  • NVO ima na dan vložitve vloge za povračilo nadomestil za čakanje plačane vse zapadle obveznosti do FURS in
  • NVO ima na dan vložitve vloge za povračilo nadomestil za čakanje predložene vse obračune davkov in obveznih prispevkov za dohodke iz delovnega razmerja za zadnjih pet let (na FURS oddane vse REK-1 obrazce) in
  • nad NVO ni uveden postopek stečaja.

Delno povračilo nadomestil plač pomeni državno pomoč, ki je urejena tudi na ravni EU, saj pomeni državni poseg v sicer prost trg. Evropska komisija je zaradi epidemije določila posevna pravila državne pomoči.

Država bo za delavce, ki so na čakanju, povrnila nadomestilo plače v višini 80 % izplačanega nadomestila plače, a največ do višine povprečne mesečne plače v RS. Povračilo nadomestila zajema nadomestilo plače in prispevkov za vsa socialna zavarovanja. 20 % nadomestila plače in socialnih prispevkov oziroma znesek nad 892,50 EUR mora NVO kriti sama.

Lahko pa zaprosite za 100% povrnitev izplačanega nadomestila, a največ do višine povprečne mesečne plače v RS. V 100 % nadomestilo je vključeno nadomestilo plače in prispevkov za vsa socialna zavarovanja (bruto I). Pogoj je, da skupni znesek vseh javnih sredstev pomoči ne bo presegel 800.000 evrov. V ta znesek morate upoštevati tudi vse zneske, ki jih boste še prejeli.

Državno povračilo nadomestila za čakanje na domu ni avtomatično, pač pa je treba zanj zaprositi.

Vlogo je mogoče vložiti v elektronski obliki na Portalu za delodajalce pri Zavodu Republike Slovenija za zaposlovanje, in sicer v osmih dneh, odkar je bil delavec napoten na čakanje na delo od doma. Skrajni rok za oddajo izjave je 15. januar 2021.

Vlogo za povračilo nadomestila  plače delavcem, ki so napoteni na začasno čakanje na delo doma, oddate elektronsko, in sicer na Portalu za delodajalce pri Zavodu Republike Slovenija za zaposlovanje. Za oddajo vlogo se morate na portalu predhodno registrirati. Za vlogo je na Portalu za delodajalce pripravljen obrazec v elektronski obliki, ki ji je treba priložiti:

  • odredbo o napotitvi delavca na čakanje na delo doma in dokazilo, da je delavec odredbo tudi prejel;
  • oceno uprada prihodkov, za pravilnost katere kazensko in materialno odgovarjate. Izjava o oceni upada prihodka je vključena v sam obrazec vloge;
  • če uveljavljate povračilo nadomestila za zaposlitev delavca, ki se neposredno ali posredno sofinancira iz proračuna RS preko posebnih programov, v vlogi navedite delež financiranja v letu 2020. Sem sodijo npr. programi javnih del, zaposlitve v okviru aktivne politike zaposlovanja in podobnih ukrepov Zavoda RS za zaposlovanje;
  • izjavo, da znesek prejetih javnih sredstev ni in ne bo presegel 800.000 evrov. Izjava je vključena v sam obrazec vloge;
  • izjavo o izplačilu plače oziroma nadomestila plače. Izjava je vključena v sam obrazec vloge.

Ob oddaji vloge bodite pozorni, da izpolnjujete vse pogoje za delno povračilo nadomestila, torej tudi, da je delavec na čakanju upravičen do nadomestila najmanj v višini minimalne plače.

Prva obveznost je, da delavcu na čakanju izplačujete nadomestila za čas čakanja, kot jih določa zakon, torej 80 % povprečne delavčeve mesečne plače zadnjih treh mesecev, a ne manj, kot je minimalna plača. 

V tem obdobju delavcem, ki niso na čakanju, ne smete odrejati nadur, če se lahko delo opravi z delavci, ki so na začasnem čakanju na domu. 

Če delavec med čakanjem določen čas dela (je torej pozvan nazaj na delo), mu za ta čas pripada plača in ne nadomestilo za čakanje.

Če delavca, ki mu je bilo odrejeno čakanje, pozovete začasno nazaj na delo (največ za sedem delovnih dni v tekočem mesecu), morate o tem predhodno obvestiti Zavod RS za zaposlovanje. Prav tako morate ZRSZ obvestiti, če delavcu dokončno prekine čakanje in se vrne na delo.

V času prejemanja nadomestila plače delavca ne smete odpustiti.

Po potrebi boste morali ZRSZ omogočiti administrativni in finančni nadzor nad izpolnjevanjem pogodbenih obveznosti in tudi omogočiti pregled v svojih prostorih (to lahko vključuje vpogled v računalniške programe, listine in postopke v zvezi s prejetimi sredstvi in izpolnjevanjem svojih obveznosti).

Prejeta sredstva boste morali v celoti vrniti, če ne boste izplačali nadomestila plače, boste odredili nadurno delo, ne boste predhodno obvestili Zavoda RS za zaposlovanje o pozivu delavca nazaj na delo ali pa boste začeli postopek likvidacije organizacije.

 

Video nasveti

Članki