čakanje na delo

FAQ

ODREDITEV ČAKANJA

Če delavcu ne morete zagotoviti niti dela, ki ga običajno opravlja, niti drugega dela, želite pa, da ostane pri vas zaposlen, mu lahko odredite začasno čakanje na delo doma. Primer bi bil denimo, ko trener športnega društva ne more opravljati svojega dela, ker so treningi odpovedani, društvo pa mu ne more zagotoviti druge vrste dela; ali pa ko zaposleni strokovni delavec v dnevnem centru ne more delati, saj so dnevni centri zaprti ipd.

Če zaradi zmanjšanega obsega dela ne morete dela zagotoviti vsem delavcem, lahko delavce tudi »menjate« in tako po principu rotacije omogočite, da so vsi delavci nekaj časa doma, nekaj časa pa delajo. Pri tem bodite pozorni, da se lahko posamezen delavec v primeru, da uveljavljate državno povračilo nadomestila plače delavcem na čakanju,  na delo vrne do največ sedem dni v posameznem mesecu. Če torej delavec dela osem dni, do državnega povračila njegovega nadomestila za čakanje niste upravičeni.

Pripraviti morate pisno odredbo, v kateri zapišete:

  • razloge, zakaj se odreja čakanje na delo,
  • da gre za napotitev na čakanje na delo in za koliko časa (najdlje do 31. maja),
  • da je dolžnost delavca, da se odzove na poziv delodajalca in se vrne na delo do sedem dni v posameznem mesecu,
  • način, kako boste sporočili delavcu, da se vrne na delo. 

Lastno odredbo o čakanju na delo od doma za vašo NVO, usklajeno z novim interventnim zakonom in njegovo zadnjo novelo (ZIUZEOP-A), si lahko izdelate v e-pravniku  ali uporabite vzorec v word dokumentu.

Če ste odredbo že izdali pred 11. 4. (izdelali ste si jo v e-pravniku: odredba pred 11. 4. ali ste uporabili vzorec v word dokumentu) ali med 11. 4. in 30. 4. (izdelali ste si jo v e-pravniku; odredba med 11. 4. in 30. 4. ali ste uporabili vzorec v word dokumentu) in traja tudi po 1. 5. 2020, jo je potrebno zaradi novega zakona in sprememb zakona dopolniti. Takšno dopolnitev odredbe za vašo NVO si lahko izdelate v e-pravniku ali uporabite vzorec v word dokumentu.

Začasno čakanje na delo doma odredi oseba, ki je delavcu nadrejena. V primeru vodilnega delavca (npr. predsednika društva, direktorja zavoda, predsednika uprave ustanov …) predlagamo, da odredbo za delo na domu izda ista oseba, ki že sicer nastopa kot delodajalec takšnemu delavcu. Na primer tista oseba, ki mu odredi letni dopust, izda potni nalog, ki je podpisala pogodbo o zaposlitvi itd.

V društvu je za predsednika društva to lahko npr. podpredsednik društva ali predsednik nadzornega odbora, če statut društva določa, da društvo v razmerju do predsednika zastopa takšna oseba. V zavodih so to običajno predsedniki sveta zavodov. Tudi z vidika izogibanja konflikta interesov je smiselno, da takšno odredbo v imenu delodajalca izda druga oseba in torej ne predsednik ali direktor samemu sebi.

Če na podlagi aktov nevladne organizacije ali pogodbe o zaposlitvi takšne nadrejene osebe kljub vsemu ni možno določiti in ima torej zaposlena vodilna oseba vso svobodo pri poslovodenju in organizaciji lastnega dela, je po našem mnenju vseeno dopustno, da si vodilna oseba odredbo izda sama, o tem pa poroča organom, ki jim sicer poroča o svojem delu.

Delavcu se izplača nadomestilo v višini 80 % povprečne mesečne plače, ki jo je delavec prejel v zadnjih treh mesecih. Če delavec v zadnjih treh mesecih ni prejemal plače, je pa prejemal nadomestilo plače, mu pripada nadomestilo v višini 80 % osnove, od katere je bilo obračunano nadomestilo. Če delavec v zadnjih treh mesecih ni prejel niti ene mesečne plače niti nadomestila, mu pripada nadomestilo plače v višini 80 % osnovne plače, določene v pogodbi o zaposlitvi. Pogoj za to je pisna odredba (glej prejšnje vprašanje), sicer delavcu pripada nadomestilo v višini 100 %.

Znesek nadomestila ne sme biti v nobenem primeru nižji od minimalne plače (940,58 EUR). To pomeni, da se, če 80-odstotno nadomestilo po zgornjem izračunu znese manj, kot je znesek minimalne plače (940,58 EUR), izplača minimalna plača.

V nadomestilo se šteje plača, dodatki in dodatek za delovno in poslovno uspešnost, če se je izplačeval.

Če boste v  obdobju uveljavljanja povračila nadomestila plače za delavce, ki ste jih napotili na začasno čakanje na delo doma, poklicali delavce nazaj na delo, morate o tem predhodno obvestiti Zavod RS za zaposlovanje. To pomeni, da morate ZRSZ obvestiti pred dnem njihovega začetka dela.

Predhodno obvestilo pošljite ZRSZ po elektronski pošti na naslov gpzrsz@ess.gov.si. Pri tem se sklicujte na številko svoje vloge (na primer: 11065-123/2020).

Obvestilo, ki ga boste poslali preko elektronske pošte, mora vsebovati :

  • vaš naziv
  • številko vloge
  • ime in priimek  delavcev, ki jih boste poklicali nazaj na delo, ter
  • datum, ko se morajo delavci vrniti na delo.

 

DRŽAVNO POVRAČILO NADOMESTIL ZA ČAKANJE

Da, državni zbor je 3. 4. 2020 sprejel Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo, ki ureja tudi možnost državnega povračila nadomestil plač zaposlenim v nevladnih organizacijah (NVO).

Zakon je bil v Uradnem listu objavljen 10. 4. 2020, dan za tem pa je stopil v veljavo. Od 11. 4. 2020 je tako mogoče vložiti vlogo za uveljavljanje pravice do povračila.

Pravico do povračila nadomestila bo mogoče uveljavljati za izplačana nadomestila delavcu za dejansko čakanje na delo v obdobju med 13. marcem in 31. majem 2020, z možnostjo podaljšanja na junij 2020, če epidemija do 15. maja ne bo preklicana.

Ključno je, da NVO pravilno odredi čakanje na delo, da izpolnjuje pogoje glede upada prihodkov zaradi epidemije in da izpolnjuje davčne obveznosti ter pogoje po pravilih glede državnih pomoči (več o tem v vprašanjih spodaj).

Do povračila nadomestil plač je upravičena NVO, ki oceni, da bodo njeni prihodki v 2020 več kot 10 % nižji, kot so bili v 2019. Izjema velja za humanitarne in invalidske organizacije, tem tega pogoja ni treba izpolnjevati.

ZIUZEOP je sprva določal nekoliko drugačne pogoje glede prihodkov: upoštevali so se prihodki v polletju v 2019 in 2020, upad prihodkov pa je moral biti višji (25% ali 50%). Te pogoji so bili z novelo ZIUZEOP-A, ki velja od 1. maja, odpravljeni in ne veljajo več, pač pa se zgoraj opisani pogoji uporabljajo za nazaj in torej za vse vloge.

Za NVO, ki so bile ustanovljene šele leta 2019 ali 2020, je izračun drugačen (glej spodaj).

NVO, ki je bila ustanovljena v 2019, je upravičena do povračila, če oceni, da bodo njeni povprečni mesečni prihodki v 2020 zaradi epidemije nižji za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v 2019.

NVO, ki je bila ustanovljena v 2020 (ni poslovala v 2019), je upravičena do povračila, če oceni, da bodo njeni povprečni mesečni prihodki v 2020 zaradi epidemije nižji za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v 2020 do 12. marca 2020.

V izračun upada prihodkov se po stališču Slovenskega inštituta za revizijo štejejo   čisti  prihodki  od  prodaje. To so tisti prihodki, ki jih imate zabeležene v letnem poročilu, v obrazcu Podatki iz izkaza poslovnega izida na postavki AOP 110 - A Čisti prihodki od prodaje. Gre torej za prihodke od prodaje blaga in storitev (prihodki iz pridobitne dejavnosti). Sem ne sodijo na primer članarine, donacije, subvencije ali dotacije. Več o tem, kaj šteje v izračun, najdete tukaj.

Pri tem je treba biti pozoren: prihodki v nekem obdobju niso nujno enaki prilivom in nakazilom. Na primer, sredstva, ki jih NVO prejme od financerja za projekt, izveden denimo v obdobju od julija do novembra 2019, so prihodek tega obdobja (julij-november 2019), tudi če je izplačilo financer nakazal npr. v januarju ali februarju 2020.

Zgolj opozarjamo, da naknadno knjiženje prihodkov za nazaj lahko vpliva tudi na druge obveznosti – višina prihodkov po posameznih mesecih ali obdobjih se npr. upošteva pri obračunu DDV (ki se obračuna glede na prihodke in ne nujno glede na izstavljene račune), zato so v primeru naknadnih popravkov prihodkov lahko potrebni tudi popravki obračuna DDV, če je NVO zavezanec za DDV.

Medtem ko Zakon o delovnih razmerjih omogoča odreditev čakanja na delo za obdobje do šest mesecev, je po Zakonu o interventnih ukrepih treba čakanje na delo odrediti najdlje do 31. maja 2020. 

Pogoj je pravilno odrejeno čakanje na delo. Sprejeti je treba pisno odredbo, v kateri zapišete:

  • razloge, zakaj se odreja čakanje na delo,
  • da gre za napotitev na čakanje najdlje do 31. maja,
  • da je dolžnost delavca, da se odzove na poziv delodajalca in se vrne na delo do največ sedem dni v posameznem mesecu,
  • način, kako boste sporočili delavcu, da se vrne na delo. 

Lastno odredbo o čakanju na delo od doma za vašo NVO, usklajeno z novim interventnim zakonom in njegovo zadnjo novelo (ZIUZEOP-A), si lahko izdelate v e-pravniku  ali uporabite vzorec v word dokumentu.

Če ste odredbo že izdali pred 11. 4. (izdelali ste si jo v e-pravniku: odredba pred 11. 4. ali ste uporabili vzorec v word dokumentu) ali med 11. 4. in 30. 4. (izdelali ste si jo v e-pravniku; odredba med 11. 4. in 30. 4. ali ste uporabili vzorec v word dokumentu) in traja tudi po 1. 5. 2020, jo je potrebno zaradi novega zakona in sprememb zakona dopolniti. Takšno dopolnitev odredbe za vašo NVO si lahko izdelate v e-pravniku ali uporabite vzorec v word dokumentu.

Če je NVO čakanje na domu že odredila pred objavo in uveljavitvijo zakona ali novele, je treba odredbo dopolniti in uskladiti tako, da odrejeno čakanje na domu traja najdlje do 31. maja, oziroma v primeru, da  se epidemije ne prekliče do 15. maja, do 30. junija, in da se upošteva minimalna višina nadomestila po zadnjem veljavnem zakonu. Priporočamo, da se uredi oziroma popravi določba, da lahko NVO delavca pozove nazaj na delo za do (katerih koli, torej ne več zaporednih) sedem dni v posameznem mesecu. Predlagamo tudi, da spremembe veljajo za nazaj, tj. od začetka čakanja na delo, saj lahko tako uveljavljate pravico do povračila za nadomestila delavcev na čakanju od začetka, oziroma vsaj od 13. 3. 2020 dalje.

Če ste odredbo že izdali pred 11. 4. (izdelali ste si jo v e-pravniku: odredba pred 11. 4. ali ste uporabili vzorec v word dokumentu) ali med 11. 4. in 30. 4. (izdelali ste si jo v e-pravniku; odredba med 11. 4. in 30. 4. ali ste uporabili vzorec v word dokumentu) in traja tudi po 1. 5. 2020, jo je potrebno zaradi novega zakona in sprememb zakona dopolniti. Takšno dopolnitev odredbe za vašo NVO si lahko izdelate v e-pravniku ali uporabite vzorec v word dokumentu.

Da ima NVO pravico do državnega povračila za nadomestila plač, mora izpolnjevati te pogoje: 

  • NVO ima izpolnjene obvezne dajatve in druge denarne nedavčne obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo in ki jih pobira FURS in
  • NVO ima na dan vložitve vloge za povračilo nadomestil za čakanje plačane vse zapadle obveznosti do FURS in
  • NVO ima na dan vložitve vloge za povračilo nadomestil za čakanje predložene vse obračune davkov in obveznih prispevkov za dohodke iz delovnega razmerja za zadnjih pet let (na FURS oddane vse REK-1 obrazce) in
  • nad NVO ni uveden postopek stečaja.

Povračilo nadomestil plač, kot tudi oprostitev plačila obveznih prispevkov, pomenita državno pomoč, ki je urejena tudi na ravni EU, saj pomeni državni poseg v sicer prost trg. Evropska komisija je zaradi epidemije določila posebna pravila državne pomoči, novela ZIUZEOP-A pa je zaradi tega določila še dodatne pogoje in sicer:

  • na dan 31. 12. 2019 niste bili t. i. podjetje v težavah, kar pomeni predvsem, da niste bili v stečajnem ali likvidacijskem postopku, v postopku prisilne poravnave in tudi niste izpolnjevali  pogojev za začetek takšnega postopka na podlagi predloga upnikov, da vaša izguba v zadnjem letnem poročilu, ko jo odštejemo od rezerv in lastnih sredstev organizacije, ne presega polovice vpisanega osnovnega kapitala, itd.
  • skupni znesek pomoči ne sme preseči 800.000 eurov na (120.000 eurov v sektorju ribištva in akvakulture oziroma ali 100.000 eurov na področju primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov)
  • zgornji znesek velja kot skupna omejitev tako za državno pomoč po ZIUZEOP, kot tudi za morebitna druga javna sredstva, ki so namenjena kritju istih stroškov.

Država povrne celotno nadomestilo plače za delavca na čakanju, ki ga NVO izplača delavcu, razen če je ta znesek višji od povprečne mesečne plače v državi za leto 2019, preračunane na mesec (1.753,57 EUR). Če je nadomestilo, ki pripada delavcu, višje od povprečne mesečne plače, potem se delodajalcu povrne omenjeni znesek mesečne plače, razliko pa krije delodajalec.

Če NVO pripade pravica do povračila nadomestil plač delavcev, ki čakajo na delo, je za takšne delavce oproščena tudi plačila obveznih prispevkov za vsa socialna zavarovanja. Oprostitev velja za ves čas čakanja med 13. marcem in 31. majem 2020, z možnostjo podaljšanja na junij 2020, če epidemija do 15. maja ne bo preklicana.

Oprostitev velja samo do višine prispevkov, ki se obračunajo od povprečne mesečne plače. Če delavcu pripada višje nadomestilo, je NVO oproščena plačila prispevkov samo do tega  zneska, prispevke od razlike nad tem zneskom pa krije sama.

Državno povračilo nadomestila za čakanje na domu ni avtomatično, pač pa je treba zanj zaprositi.

Vlogo je mogoče vložiti v elektronski obliki pri Zavodu Republike Slovenija za zaposlovanje, in sicer v osmih dneh, odkar je bil delavec napoten na čakanje na delo od doma. Če je NVO delavca napotila na čakanje že pred uveljavitvijo novele interventnega zakona (tj. pred 1. majem 2020) in še ni vložila vloge, je treba vlogo po novem vložiti v osmih dneh od uveljavitve novele zakona, tj. do 9. maja. To pomeni med drugim, da lahko vlogo lahko ponovno, za celotno obdobje čakanja delavca doma po 13. marcu, vloži tudi NVO, ki ni prej vloge ni vložila, oziroma NVO, ki prej ni izpolnjevala pogojev za povračilo, jih pa izpolnjuje sedaj, po noveli zakona. 

Če se vlogo že oddali, je ni treba ponovno.

Vlogo za povračilo nadomestila  plače delavcem, ki so napoteni na začasno čakanje na delo doma,  oddate elektronsko in sicer  na Portalu za delodajalce pri Zavodu Republike Slovenija za zaposlovanje. Za oddajo vlogo se morate na portalu predhodno registrirati. Za vlogo bo na Portalu za delodajalce pripravljen obrazec v elektronski obliki, ki mu boste morali priložiti tudi odredbo o napotitvi delavca na čakanje na delo doma.

V primeru, da z vlogo uveljavljate  pravico do povračila nadomestila za delavca, katerega zaposlitev je že sofinancirana iz proračuna v okviru posebnega programa, pa boste morali v vlogi sporočiti tudi podatek o deležu sofinanciranja iz državnega proračuna v letu 2019., če NVO uveljavlja pravico do povračila nadomestila za delavca, katerega zaposlitev je že sofinancirana iz proračuna v okviru posebnega programa. Sem sodijo npr. programi javnih del, zaposlitve v okviru aktivne politike zaposlovanja in podobnih ukrepov Zavoda RS za zaposlovanje, ne pa sofinanciranje plač v okviru javnih razpisov ministrstev ali občin za izvajanje dejavnosti NVO.

Če boste pravočasno vložili popolno vlogo na Zavod RS za zaposlovanje (ZRSZ) in nato prejeli sklep o povračilu izplačanih nadomestil plače (ZRSZ ima za izdajo sklepa na voljo osem dni) ter na dan 28. 4. 2020 imeli oddan REK, lahko prvo nakazilo pričakujete 11. maja (povračilo izplačila nadomestila za mesec marec). ZRSZ bo podatke za povračilo nadomestil plač preverjal na podlagi REK obrazcev in sicer na dan:

  • 28. 4. 2020 za izplačila povračil na dan  11. 5. 2020,
  • 29. 5. 2020 za izplačila povračil na dan  10. 6. 2020 ter
  • 29. 6. 2020 za izplačila povračil na dan  10. 7. 2020.

V primeru, da REK obrazcev za marec 2020 še niste uspeli oddati, je bil rok za oddajo podaljšan do 15. 5. 2020. A v tem primeru lahko prvo izplačilo povračila pričakujete šele v juniju.

Prva obveznost je, da delavcu na čakanju izplačujete nadomestila za čas čakanja, kot jih določa zakon (ZIUZEOP). 

V tem obdobju delavcem, ki niso na čakanju, ne smete odrejati nadur, če se lahko delo opravi z delavci, ki so na začasnem čakanju na domu. 

Če delavec med čakanjem določen čas dela (je torej pozvan nazaj na delo), mu za ta čas pripada plača in ne nadomestilo za čakanje.

Če delavca, ki mu je bilo odrejeno čakanje, pozovete začasno nazaj na delo (največ za sedem dni v tekočem mesecu), morate o tem predhodno obvestiti Zavod RS za zaposlovanje. Prav tako morate ZRSZ obvestiti, če delavcu dokončno prekine čakanje in se vrne na delo.

Po potrebi boste morali ZRSZ omogočiti administrativni in finančni nadzor nad izpolnjevanjem pogodbenih obveznosti in tudi omogočiti pregled v svojih prostorih (to lahko vključuje vpogled v računalniške programe, listine in postopke v zvezi s prejetimi sredstvi in izpolnjevanjem svojih obveznosti).

Na zahtevo morate Zavodu RS za zaposlovanje posredovati tudi pisna dokazila in listine, iz katerih bo  razviden način uveljavljanja pravic po ZIUZEOP.

V letu 2020 ne smete izplačevati dela plače za poslovno uspešnost oziroma nagrade poslovodstvu. V primeru takšnega izplačila morate o tem obvestiti FURS, prejeto državno pomoč (nadomestila plač in oprostitev plačila obveznih prispevkov) pa vrniti skupaj z obrestmi.

 

Video nasveti

Članki