čakanje na delo

FAQ

ODREDITEV ČAKANJA

Če delavcu ne morete zagotoviti niti dela, ki ga običajno opravlja, niti drugega dela, želite pa, da ostane pri vas zaposlen, mu lahko odredite začasno čakanje na delo doma. Primer bi bil denimo, ko trener športnega društva ne more opravljati svojega dela, ker so treningi odpovedani, društvo pa mu ne more zagotoviti druge vrste dela; lahko gre tudi za kateri koli drug primer, ko vsi zaposleni v NVO preprosto še ne morejo delati, ker NVO zaradi posledic epidemije ne more takoj začeti izvajati vseh svojih aktivnosti v polnem obsegu.

Če zaradi zmanjšanega obsega dela ne morete dela zagotoviti vsem delavcem, lahko delavce tudi »menjate« in tako po principu rotacije omogočite, da so vsi delavci nekaj časa doma, nekaj časa pa delajo. Pri tem bodite pozorni, da se lahko posamezen delavec v primeru, da uveljavljate državno povračilo nadomestila plače delavcem na čakanju,  na delo vrne do največ sedem dni v posameznem mesecu. Če torej delavec dela osem dni, do državnega povračila njegovega nadomestila za čakanje niste upravičeni.

Za pridobitev pravice do delnega povračila nadomestila plače za delavca na čakanju je treba pripraviti pisno odredbo, v kateri zapišete:

  • poslovni razlog, zaradi katerega odrejate začasno čakanje na delo doma; razlog mora biti obrazložen,
  • da gre za napotitev na čakanje na delo in za koliko časa, na primer za obdobje od 1. 10. 2020 do 30. 11. 2020 oziroma do poziva nazaj na delo (po zadnjem sklepu je skrajni rok 31. december 2020)
  • da je dolžnost delavca, da je med začasnim čakanjem dosegljiv in kako (npr. na določeno telefonsko številko ali elektronski naslov) ter da se odzove na poziv delodajalca in se vrne na delo do sedem dni v posameznem mesecu,
  • višino nadomestila plače delavca na čakanju (o tem več spodaj),
  • možnost in način poziva delavcu, da se predčasno vrne na delo. 

Začasno čakanje na delo doma odredi oseba, ki je delavcu nadrejena. V primeru vodilnega delavca (npr. predsednika društva, direktorja zavoda, predsednika uprave ustanov …) predlagamo, da odredbo za delo na domu izda ista oseba, ki že sicer nastopa kot delodajalec takšnemu delavcu. Na primer tista oseba, ki mu odredi letni dopust, izda potni nalog, ki je podpisala pogodbo o zaposlitvi itd.

V društvu je za predsednika društva to lahko npr. podpredsednik društva ali predsednik nadzornega odbora, če statut društva določa, da društvo v razmerju do predsednika zastopa takšna oseba. V zavodih so to običajno predsedniki sveta zavodov. Tudi z vidika izogibanja konflikta interesov je smiselno, da takšno odredbo v imenu delodajalca izda druga oseba in torej ne predsednik ali direktor samemu sebi.

Če na podlagi aktov nevladne organizacije ali pogodbe o zaposlitvi takšne nadrejene osebe kljub vsemu ni možno določiti in ima torej zaposlena vodilna oseba vso svobodo pri poslovodenju in organizaciji lastnega dela, je po našem mnenju vseeno dopustno, da si vodilna oseba odredbo izda sama, o tem pa poroča organom, ki jim sicer poroča o svojem delu.

Delavcu se izplača nadomestilo v višini 80 % povprečne mesečne plače, ki jo je delavec prejel v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti (čakanja na delo). Če delavec v zadnjih treh mesecih pred odsotnostjo (čakanjem) ni prejemal plače, je pa prejemal nadomestilo plače, mu pripada nadomestilo v višini 80 % osnove, od katere je bilo obračunano nadomestilo. Če delavec v zadnjih treh mesecih pred čakanjem ni prejel niti ene mesečne plače niti nadomestila, mu pripada nadomestilo plače v višini 80 % osnovne plače, določene v pogodbi o zaposlitvi. Pogoj za to je pisna odredba (glej vprašanje zgoraj), sicer delavcu pripada nadomestilo v višini 100 %.

Znesek nadomestila ne sme biti v nobenem primeru nižji od minimalne plače (940,58 EUR). To pomeni, da se, če 80-odstotno nadomestilo po zgornjem izračunu znese manj, kot je znesek minimalne plače (940,58 EUR), izplača minimalna plača.

V nadomestilo se šteje plača, dodatki in dodatek za delovno in poslovno uspešnost, če se je izplačeval.

Če boste v  obdobju uveljavljanja povračila nadomestila plače za delavce, ki ste jih napotili na začasno čakanje na delo doma, poklicali delavce nazaj na delo, morate o tem predhodno obvestiti Zavod RS za zaposlovanje. To pomeni, da morate ZRSZ obvestiti pred dnem njihovega začetka dela.

Predhodno obvestilo pošljite ZRSZ po elektronski pošti na naslov gpzrsz@ess.gov.si. Pri tem se sklicujte na številko svoje vloge (na primer: 11065-123/2020).

Obvestilo, ki ga boste poslali preko elektronske pošte, mora vsebovati :

  • vaš naziv
  • številko vloge
  • ime in priimek  delavcev, ki jih boste poklicali nazaj na delo, ter
  • datum, ko se morajo delavci vrniti na delo.

Tudi zaposlene za določen čas lahko pošljete na čakanje. Seveda pa le za čas trajanja pogodbe o zaposlitvi.

V času, ko mu pripada bolniško nadomestilo, se mu nadomestilo plače za odrejeno čakanje na delo ne izplačuje.

 

DRŽAVNO POVRAČILO NADOMESTIL ZA ČAKANJE

Da, upravičene so tudi nevladne organizacije, katerim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije ali njenih posledic upadli za več kot 20 odstotkov glede na leto 2019. (več o posameznih pogojih v vprašanjih spodaj). Izjema velja za humanitarne in invalidske organizacije, tem pogoja upada prihodkov ni treba izpolnjevati.

Pravico do povračila nadomestila je mogoče uveljavljati tudi za obdobje po 1. oktobru 2020, in sicer do 31. decembra 2020. Vlada RS pa bo lahko ukrep podaljšala še najdlje do 30. junija 2021.

Za upravičenost do nadomestila je bistveno, da NVO pravilno odredi čakanje na delo,  izpolnjuje pogoje glede upada prihodkov zaradi epidemije in da izpolnjuje davčne obveznosti ter pogoje po pravilih glede državnih pomoči (več o posameznih pogojih v vprašanjih spodaj).

Do povračila nadomestil plač je upravičena NVO, ki oceni, da bodo njeni prihodki v 2020 več kot 20 % nižji, kot so bili v 2019. Izjema velja za humanitarne in invalidske organizacije, tem tega pogoja ni treba izpolnjevati.

Za NVO, ki so bile ustanovljene šele leta 2019 ali 2020, je izračun drugačen (glej spodaj).

NVO, ki je bila ustanovljena v 2019 in ni poslovala celo leto, je upravičena do povračila, če oceni, da bodo njeni povprečni mesečni prihodki v 2020 zaradi epidemije nižji za več kot 20 % glede na povprečne mesečne prihodke v 2019.

NVO, ki je bila ustanovljena v 2020 (ni poslovala v 2019), je upravičena do povračila, če oceni, da bodo njeni povprečni mesečni prihodki v 2020 zaradi epidemije nižji za več kot 20 % glede na povprečne mesečne prihodke v 2020 do 12. marca 2020.

V izračun upada prihodkov se po stališču Slovenskega inštituta za revizijo štejejo   čisti  prihodki  od  prodaje. To so tisti prihodki, ki jih imate zabeležene v letnem poročilu, v obrazcu Podatki iz izkaza poslovnega izida na postavki AOP 110 - A Čisti prihodki od prodaje. Gre torej za prihodke od prodaje blaga in storitev (prihodki iz pridobitne dejavnosti). Sem ne sodijo na primer članarine, donacije, subvencije ali dotacije. Več o tem, kaj šteje v izračun, najdete tukaj.

Pri tem je treba biti pozoren: prihodki v nekem obdobju niso nujno enaki prilivom in nakazilom. Na primer, sredstva, ki jih NVO prejme od financerja za projekt, izveden denimo v obdobju od julija do novembra 2019, so prihodek tega obdobja (julij-november 2019), tudi če je izplačilo financer nakazal npr. v januarju ali februarju 2020.

Zgolj opozarjamo, da naknadno knjiženje prihodkov za nazaj lahko vpliva tudi na druge obveznosti – višina prihodkov po posameznih mesecih ali obdobjih se npr. upošteva pri obračunu DDV (ki se obračuna glede na prihodke in ne nujno glede na izstavljene račune), zato so v primeru naknadnih popravkov prihodkov lahko potrebni tudi popravki obračuna DDV, če je NVO zavezanec za DDV.

Ne gre za povprečje. Pri članarinah, kjer gre za članarino za leto, torej 12 mesecev, je potrebno članarino razdeliti na 12 mesecev in nato se šteje, da gre za 1/12 članarine kot prihodek vsakega meseca v letu (oziroma obdobja za katerega velja). Že sedaj je potrebno tako članarino pravilno knjižiti, torej jo razdeliti na obdobje njene veljavnosti. Mora pa biti v tem primeru iz vaše dokumentacije razvidno, da gre za letne članarine, ki se torej nanašajo na celotno koledarsko leto.

Medtem ko Zakon o delovnih razmerjih omogoča odreditev čakanja na delo za obdobje do šest mesecev, je po interventnih zakonih treba čakanje na delo (po zadnjem #PKP5), odrediti najdlje do 31. decembra 2020.

Za pridobitev pravice do delnega povračila nadomestila plače za delavca na čakanju treba pripraviti pisno odredbo, v kateri zapišete:

  • poslovni razlog, zaradi katerega odrejate začasno čakanje na delo doma; razlog mora biti obrazložen,
  • da gre za napotitev na čakanje na delo in za koliko časa, na primer za obdobje od 1. 10. 2020 do 31. 12. 2020 oziroma do poziva nazaj na delo
  • da je dolžnost delavca, da je med začasnim čakanjem dosegljiv in kako (npr. na določeno telefonsko številko ali elektronski naslov) ter da se odzove na poziv delodajalca in se vrne na delo do sedem dni v posameznem mesecu,
  • višino nadomestila plače delavca na čakanju (o tem več spodaj),
  • možnost in način poziva delavcu, da se predčasno vrne na delo. 

Da ima NVO pravico do državnega povračila za nadomestila plač, mora izpolnjevati te pogoje: 

  • NVO ima izpolnjene obvezne dajatve in druge denarne nedavčne obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo in ki jih pobira FURS in
  • NVO ima na dan vložitve vloge za povračilo nadomestil za čakanje plačane vse zapadle obveznosti do FURS in
  • NVO ima na dan vložitve vloge za povračilo nadomestil za čakanje predložene vse obračune davkov in obveznih prispevkov za dohodke iz delovnega razmerja za zadnjih pet let (na FURS oddane vse REK-1 obrazce) in
  • nad NVO ni uveden postopek stečaja.

Delno povračilo nadomestil plač pomeni državno pomoč, ki je urejena tudi na ravni EU, saj pomeni državni poseg v sicer prost trg. Evropska komisija je zaradi epidemije določila posevna pravila državne pomoči.

Država bo za delavce, ki so na čakanju, povrnila nadomestilo plače v višini 80 % nadomestila, a največ do višine najvišjega zneska denarnega nadomestila za primer brezposelnosti (892,50 EUR). Povračilo nadomestila zajema nadomestilo plače in prispevkov za vsa socialna zavarovanja. 20 % nadomestila plače in socialnih prispevkov oziroma znesek nad 892,50 EUR mora NVO kriti sama.

Državno povračilo nadomestila za čakanje na domu ni avtomatično, pač pa je treba zanj zaprositi.

Vlogo je mogoče vložiti v elektronski obliki na Portalu za delodajalce pri Zavodu Republike Slovenija za zaposlovanje, in sicer v osmih dneh, odkar je bil delavec napoten na čakanje na delo od doma. Delododajalci, ki ste delavca na čakanje na delo napotili v mesecu oktobru, in sicer pred 24. 10. 2020, morate vlogo oddati najkasneje do 1. 11. 2020.

Vlogo za povračilo nadomestila  plače delavcem, ki so napoteni na začasno čakanje na delo doma, oddate elektronsko, in sicer na Portalu za delodajalce pri Zavodu Republike Slovenija za zaposlovanje. Za oddajo vlogo se morate na portalu predhodno registrirati. Za vlogo je na Portalu za delodajalce pripravljen obrazec v elektronski obliki, ki ji je treba priložiti:

  • odredbo o napotitvi delavca na čakanje na delo doma in dokazilo, da je delavec odredbo tudi prejel;
  • oceno uprada prihodkov, za pravilnost katere kazensko in materialno odgovarjate. Izjava o oceni upada prihodka je vključena v sam obrazec vloge;
  • če uveljavljate povračilo nadomestila za zaposlitev delavca, ki se neposredno ali posredno sofinancira iz proračuna RS preko posebnih programov, v vlogi navedite delež financiranja v letu 2020. Sem sodijo npr. programi javnih del, zaposlitve v okviru aktivne politike zaposlovanja in podobnih ukrepov Zavoda RS za zaposlovanje, ne pa sofinanciranje plač v okviru javnih razpisov ministrstev ali občin za izvajanje dejavnosti NVO.

Ob oddaji vloge bodite pozorni, da izpolnjujete vse pogoje za delno povračilo nadomestila, torej tudi, da je delavec na čakanju upravičen do nadomestila najmanj v višini minimalne plače.

Prva obveznost je, da delavcu na čakanju izplačujete nadomestila za čas čakanja, kot jih določa zakon, torej 80 % povprečne delavčeve mesečne plače zadnjih treh mesecev, a ne manj, kot je minimalna plača. 

V tem obdobju delavcem, ki niso na čakanju, ne smete odrejati nadur, če se lahko delo opravi z delavci, ki so na začasnem čakanju na domu. 

Če delavec med čakanjem določen čas dela (je torej pozvan nazaj na delo), mu za ta čas pripada plača in ne nadomestilo za čakanje.

Če delavca, ki mu je bilo odrejeno čakanje, pozovete začasno nazaj na delo (največ za sedem delovnih dni v tekočem mesecu), morate o tem predhodno obvestiti Zavod RS za zaposlovanje. Prav tako morate ZRSZ obvestiti, če delavcu dokončno prekine čakanje in se vrne na delo.

V času prejemanja nadomestila plače delavca ne smete odpustiti.

Po potrebi boste morali ZRSZ omogočiti administrativni in finančni nadzor nad izpolnjevanjem pogodbenih obveznosti in tudi omogočiti pregled v svojih prostorih (to lahko vključuje vpogled v računalniške programe, listine in postopke v zvezi s prejetimi sredstvi in izpolnjevanjem svojih obveznosti).

Prejeta sredstva boste morali v celoti vrniti, če ne boste izplačali nadomestila plače, boste odredili nadurno delo, ne boste predhodno obvestili Zavoda RS za zaposlovanje o pozivu delavca nazaj na delo ali pa boste začeli postopek likvidacije organizacije.

 

Video nasveti

Članki