Državni zbor je dne 29. maja 2020 sprejel Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (ZIUOOPE), s katerim je do 30. junija 2020 podaljšal ukrep povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo.  Nato je dne 9. julija 2020 sprejel Zakon o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19 (ZIUPDV), s katerim je ukrep podaljšal še do 30. julija. Vlada RS je s Sklepom z dne 27. 8. 2020 ukrep podaljšala še do 30. septembra.

Posodobljeno: Dne 28. 11. 2020 je začel veljati Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUOPDVE), ki podaljšuje ukrep povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo, in sicer do 31. januarja 2020, do povračila so lahko upravičeni tudi delodajalci, ki  so bili registrirani najkasneje do 1. septembra 2020, uvedena je tudi možnost 100 % povračila izplačanega nadomestila.

10. 11. 2020: Dopolnjeno z uradnim odgovorom MDDSZ, za katere programe financiranja je potrebno navesti delež financiranja RS

Posodobljeno: Državni zbor je dne 15. 10. 2020 sprejel Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (ZZUOOP), ki podaljšuje ukrep povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo, in sicer do 31. decembra 2020. Vlada RS lahko s sklepom ukrep podaljša do 30. junija 2021. Zakon velja od 24. 10. 2020.

Delavca na začasnem čakanju na delo lahko pozovete, da se vrne na delo do sedem delovnih dni v tekočem mesecu. O tem morate predhodno obvestiti Zavod RS za zaposlovanje.

 
  • Delavcem začasno ne morete zagotavljati dela zaradi posledic epidemije.
  • Po vaši oceni bodo vaši prihodki v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 20 % glede na leto 2019. Če niste poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020, so do ukrepa upravičene tudi tiste NVO, ki se vam bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 20 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019. Če v letu 2019 niste poslovali, ste do ukrepa upravičene NVO, ki ste bile registrirane najpozneje na dan 1. september 2020 in se vam bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 20 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 31. avgusta 2020. Če pogoji iz tega odstavka ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bodo doseženi, boste morali vrniti prejeta sredstva.
  • Imate izpolnjene obvezne dajatve in druge denarne nedavčne obveznosti, ki jih pobira FURS.
  • Imate na dan vložitve vloge plačane vse zapadle obveznosti do FURS .
  • Imate na dan vložitve vloge predložene vse obračune davkov in obveznih prispevkov za dohodke iz delovnega razmerja za zadnjih pet let (na FURS oddane vse REK-1 obrazce).
  • Nad NVO ni uveden postopek stečaja.

Pogoj upada prihodkov ne velja za NVO, ki imajo status humanitarne organizacije po Zakonu o humanitarnih organizacijah ali status invalidske organizacije po Zakonu o invalidskih organizacijah

Če bo vlogo vložila NVO, ki je bila registrirana po 1. septembru 2020, bo Zavod RS za zaposlovanje vlogo s sklepom zavrgel. Zoper sklep ni možna pritožba.

  • Pripravite pisno odredbo, s katero delavcu odredite začasno čakanje na delo doma. Odredbo naj sprejme oseba, ki je pooblaščena za sklepanje pogodb o zaposlitvi. Vzorec takšne odredbe za vašo NVO si lahko izdelate v aplikaciji e-pravnik.
  • Navedite poslovni razlog, zaradi katerega ste delavca napotili na začasno čakanje na delo. Razlog mora biti obrazložen.
  • Določite čas začasnega čakanja na delo. Tako lahko določite na primer napotitev za obdobje od 1. 10. 2020 do 31. 12. 2020 oziroma do poziva nazaj na delo.
  • Določite možnosti in način poziva delavcu, da se predčasno vrne na delo. Določite, da mora biti delavec na začasnem čakanju na delo dosegljiv. Lahko določite, da je dosegljiv na določeno telefonsko številko, elektronski naslov ipd.
  • Določite višino nadomestila plače. Delavcu pripada nadomestilo plače v višini 80 % njegove povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v obdobju zaposlitve v zadnjih treh mesecih ni delal in je za ves čas prejemal nadomestilo plače, je osnova za nadomestilo enaka osnovi za nadomestilo plače v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v celotnem obdobju zadnjih treh mesecev ni prejel niti ene mesečne plače, mu pripada nadomestilo plače v višini osnovne plače, določene v pogodbi o zaposlitvi. Višina nadomestila plače ne sme presegati višine plače, ki bi jo delavec prejel, če bi delal oziroma ne sme biti nižja od višine minimalne plače (940,85 EUR).

Če je bila plača delavca znižana zaradi določitve krajšega polnega delovnega časa, določite osnovo za nadomestilo plače za čas začasnega čakanja na delo tako, da upoštevate plačo ali osnovo za nadomestilo plače v zadnjih treh mesecih pred določitvijo krajšega polnega delovnega časa.

Delavcem, katerim začasno ne morete zagotavljati dela, pripada določena višina nadomestila plače, kot je pojasnjena zgoraj. Nadomestilo plače delavcem na začasnem čakanju na delo doma pripada ne glede na to, ali ste za njih upravičeni do delnega povračila nadomestila plače.

V času začasnega čakanja na delo delavcu ne pripadajo povračila stroškov za prevoz in prehrano, saj niso nastali. V času čakanja na delo, lahko delavec koristi letni dopust. Za čas koriščenja letnega dopusta delavcu pripada nadomestilo plače, kot če bi delal delo s polnim delovnim časom.

 

Pridobitev pravice do povračila izplačanega nadomestila plače

Pravica do povračila nadomestila za čakanje na domu ni avtomatična, pač pa je potrebno zanjo zaprositi. Vlogo se vloži v elektronski obliki na Portalu za delodajalce pri Zavodu RS za zaposlovanje, in sicer v osmih dneh, odkar je bil delavec napoten na čakanje na delo doma. Skrajni rok je 15. januar 2021.

Vlogi je potrebno priložiti:

  • Oceno upada prihodkov, za pravilnost katere kazensko in materialno odgovarjate. Izjava o oceni upada prihodka je vključena v sam obrazec vloge. 
  • V primeru uveljavljanja celotnega povračila nadomestila plače posebno izjavo, da znesek prejetih javnih sredstev ni in ne bo presegel 800.000 evrov. Izjava bo vključena v sam obrazec vloge.
  • Dokazilo o napotitvi delavca na začasno čakanje na delo. Kopijo pisne odredbe in dokazilo, da je delavec odredbo tudi prejel.
  • Če uveljavljate povračilo nadomestila za zaposlitev delavca, ki se neposredno ali posredno sofinancira iz proračuna RS preko posebnih programov, v vlogi navedite delež financiranja v letu 2020. Za katere programe to velja, si preberite tukaj.

O vaši vlogi bo Zavod RS za zaposlovanje odločil v 15 dneh s sklepom. Povračilo nadomestila plače boste prejeli deseti dan meseca, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače. Če boste tako nadomestilo plače delavcu izplačali 15. 11. 2020, boste delno povračilo nadomestila plače prejeli 10. 12. 2020. Predvidevamo, da bo Zavod RS za zaposlovanje podatke za povračilo nadomestil plač preverjal tako kot do sedaj, na podlagi i-REK obrazcev.

Povračila nadomestila plače ni mogoče uveljavljati za delavca v času teka odpovednega roka.

  

Višina povračila nadomestila plače bo odvisna od vaše vloge

Povračilo nadomestila plače vam pripada za dejansko mesečno oziroma tedensko obveznost delavca, vključno s prazniki in drugimi z zakonom dela prostimi dnevi.

Upravičeni ste do povračila nadomestila plače v višini 80 %, a največ do višine najvišjega zneska denarnega nadomestila za primer brezposelnosti (892,50 EUR). Povračilo nadomestila zajema nadomestilo plače in prispevkov za vsa socialna zavarovanja (bruto 1). Tako boste morali 20 % nadomestila plače in socialnih prispevkov kriti sami.

Za izplačilo nadomestila plače za mesec november 2020, december 2020 in januar 2021 boste upravičeni do  povračila nadomestila plače v višini 80%, a največ do  višine povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji.

 
 

Za delavce na začasnem čakanju na delo doma tudi niste več oproščeni plačila obveznih prispevkov za vsa socialna zavarovanja, ampak boste delež prispevkov dobili povrnjen od države v okviru povračila nadomestila plače.

 

Možnost celotnega  povračila nadomestila plače

Za izplačilo nadomestila plače za mesec november 2020, december 2020 in januar 2021 boste lahko do celotnega  povračila izplačanega nadomestila plače s strani države upravičene tiste NVO, katerih skupni znesek dobljenih sredstev ne bo presegel 800.000 evrov. V ta znesek morate upoštevati tudi vse zneske, ki jih boste še prejeli. Pri tem je povrnitev 100% nadomestila plače omejena z višino povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji (1.799,07 EUR).

V 100 % nadomestilo je vključeno nadomestilo plače in prispevkov za vsa socialna zavarovanja (bruto I).

V primeru, da boste zaprosili za 100% povrnitev izplačanega nadomestila plače, boste morali vlogi priložiti tudi posebno izjavo o izpolnjevanju pogojev.

Celotno povračilo izplačanega nadomestila plače velja za ukrep državne pomoči, in sicer po točki 3. 1.  Začasnega okvira za ukrepe državnih pomoči.  

 
 

Prejeta sredstva pomenijo državno pomoč

Povračilo nadomestila plače pomeni državno pomoč, ki je urejena tudi na ravni EU, saj pomeni državni poseg v sicer prost trg. Evropska komisija je zaradi epidemije določila posebna pravila državne pomoči.

 

Delavci na čakanju, ki zbolijo ali pa želijo koristiti pravice starševskega varstva

Še vedno velja, da če gre delavec med čakanjem na bolniško ali pridobi pravico do odsotnosti z dela na podlagi pravic iz pokojninskega ali invalidskega zavarovanja ali zaradi starševskega varstva (v primeru koriščenja na primer očetovskega dopusta), se mu v tem času nadomestilo za čakanje ne izplačuje. Takšno drugo nadomestilo na podlagi  ZIUPDV ni povrnjeno, lahko pa je na podlagi druge zakonodaje s področja invalidskega, zdravstvenega, starševskega varstva itd.

Pri tem velja, da država krije nadomestilo delavca na bolniški zaradi bolezni ali poškodbe že od 30. dne njegove odsotnosti.

V času upravičenosti do povračila nadomestil ste seveda dolžni delavcu na čakanju izplačevati nadomestila za čas čakanja, kot jih določa zakon (torej 80 % povprečne delavčeve mesečne plače zadnjih treh mesecev, a ne manj kot je minimalna plača).

Nadalje v tem obdobju ne smete delavcem, ki niso na čakanju, odrejati nadur ali začasno prerazporediti delovnega časa, če se lahko delo opravi z delavci, ki so na začasnem čakanju na domu.

Če delavca, ki mu je bilo odrejeno čakanje, pozovete začasno nazaj na delo (za do sedem delovnih dni) morate o tem predhodno obvestiti Zavod RS za zaposlovanje.

V času prejemanja nadomestila plače delavca ne smete  odpustiti iz poslovnega razloga, prav tako pa ne smete odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnega razloga, razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejeti pred 13. marcem 2020 in zanje niste uveljavljali povračila nadomestil plač po prejšnjih interventnih zakonih.

Po potrebi boste morali Zavodu RS za zaposlovanje omogočiti administrativni in finančni nadzor nad izpolnjevanjem pogodbenih obveznosti in tudi omogočiti pregled v svojih prostorih. V tem primeru morate omogočiti tudi vpogled v računalniške programe, listine in postopke v zvezi s prejetimi sredstvi in izpolnjevanjem svojih obveznosti.

Na zahtevo Zavoda RS za zaposlovanje morate posredovati tudi pisna dokazila in listine, iz katerih bo  razviden način uveljavljanja pravic po interventnem zakonu.

Prejeta sredstva boste morali v celoti vrniti, če ne boste izplačali nadomestila plače, boste odredili nadurno delo ali začasno prerazporeditev delovnega časa, ne boste predhodno obvestili Zavoda RS za zaposlovanje o pozivu delavca nazaj na delo ali pa boste začeli postopek likvidacije organizacije.

 

Ukrep začasnega čakanja na delo doma lahko kombinirate z odreditvijo skrajšanja polnega delovnega časa. Tako boste lahko  nekatere delavce napotili na čakanje na delo doma, drugim pa odredili delo s skrajšanim delovnim časom.

Ukrep delnega povračila nadomestila plače  se lahko kombinira tudi z drugimi ukrepi za podporo ohranjanju delovnih mest, če kombinirana podpora ne povzroči prekomernega nadomestila za stroške plač posameznega delavca.