Izšlo je novo poročilo Indeksa trajnosti civilnodružbenih organizacij (CSOSI), ki spremlja zmogljivosti in pogoje za delovanje civilnodružbenih organizacijah v 24 državah, med njimi v Sloveniji. V poročilu pišejo o poslabšanju pravnega okolja, v katerem delujejo civilnodružbene organizacije.

CSOSI izpostavlja, da so bili zakoni, ki jih je pripravljala vlada kot odziv na pandemijo, pogosto nedosledni in nejasni, kar je povzročilo veliko negotovosti in administrativnih bremen za civilnodružbene organizacije. Poleg tega so predlagani zakoni pogosto vsebovali nepredvidene predloge za trajne zakonodajne spremembe, ki niso bile povezane s sicer opredeljenim namenom boja proti pandemiji, pišejo.

Poročilo omenja tudi dolgoročne učinke sprememb Zakona o ohranjanju narave, s katerimi se je omejilo sodelovanje civilnodružbenih organizacij v upravnih in sodnih postopkih, povezanih z morebitnimi okoljskimi kršitvami, tudi s strani gradbenih podjetij in industrijskih obratov.

CSOSI poroča o nekoliko slabšem finančnem stanju slovenskih nevladnih organizacij, h kateremu je v letu 2020 prispevala zlasti prepoved javnih zbiranj kot tudi omejitve gibanja ter prodaje blaga in storitev. Javna sredstva so bila leta 2020 nekoliko manj dostopna, saj je vlada uvedla začasni moratorij na upravljanje svojega proračuna. To pomeni, da ministrstva niso mogla sklepati novih pogodb in so bile številne načrtovane dejavnosti ustavljene.

Poročilo zaznava tudi poslabšanje na področju zagovorništva, saj so bile civilnodružbene organizacije prisiljene večino svojih prizadevanj osredotočiti na odzivanje na potencialno škodljive določbe v novih zakonih in zagovarjanje svojih obstoječih pravic. Na zagovorniška prizadevanja je negativno vplivala tudi nova vlada, ki je bila bistveno manj odprta za komunikacijo. Kljub tem oviram so se nevladne organizacije zmogle hitro povezati in razviti uspešne zagovorniške koalicije, s katerimi so se odzivale na pojave konkretnih groženj. Kot primer dobre prakse je izpostavljena ubranitev sklada za nevladne organizacije decembra 2020.

Čeprav poročilo ne opisuje znatne spremembe javne podobe nevladnega sektorja, prepoznava, da se je število javnih napadov na civilnodružbene organizacije s strani politikov, vključno s premierjem Janezom Janšo in drugimi ministri ter poslanci, v letu 2020 znatno povečalo.

Na drugih področjih, ki jih ocenjuje CSOSI, se položaj nevladnih organizacij v letu 2020 ni bistveno spremenil. Poročilo opaža, da se je večina civilnodružbenih organizacij dobro prilagodilo na delovanje v pandemiji, vključno z organizacijskimi kapacitetami in izvajanjem storitev.

Poročilo CSOSI za Slovenijo lahko v celoti preberete tukaj.

Poročilo CSOSI spremlja zmogljivosti in pogoje za delovanje civilnodružbenih organizacij v državah Srednje in Vzhodne Evrope ter Evrazije. Izide vsako leto in prikazuje stanje sektorja ter spremembe po posameznih državah na sedmih področjih: pravno okolje, organizacijske zmogljivosti, finančne sposobnosti, zagovorništvo, zagotavljanje storitev, sektorska infrastruktura in javna podoba.

 

To aktivnost financira Ameriška agencija za mednarodni razvoj United States Agency for International Development (USAID) z donacijo iz projekta CSOSI, ki ga izvaja FHI 360.