Znani so predstavniki NVO v Svetu za trajnostni razvoj in varovanje okolja

Tomaž Gorenc je po izobrazbi profesor geografije in zgodovine, kjer je za svoj zaključek študija dobil tudi fakultetno Prešernovo nagrado. Trenutno zaključuje doktorski študij s področja okolja in zdravja na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer preučuje součinkovanje vročinskega stresa s socialno-ekonomskimi in zdravstvenimi dejavniki. Varstvo okolja dojema medsektorsko, še posebej v povezavi z zdravjem, saj je okolje pomembna determinanta zdravja in dobrega počutja. Tomaž Gorenc je aktiven na področju trajnostnega razvoja že skoraj 10 let, najprej kot študent nato pa profesionalno, ko je ustanovil Inštitut za zdravje in okolje. Ima številne izkušnje s področja nacionalnih in mednarodnih projektov s področja trajnostnega razvoja in okolja. Med drugim je v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor ter drugimi akademskimi deležniki sodeloval pri prvih izobraževanjih o ekološkem odtisu za javne uslužbence. Med drugim je leta 2021 pa je kot vodja projekta Sustanaware slovenski javnosti prvič predstavil slovensko različico kalkulatorja ekološkega odtisa.

Tomaž Gorenc je kot vodja delovne skupine Okolje-zdravje aktiven tudi v mreži Plan B za Slovenijo, kjer je tudi član programskega sveta. V okviru Inštituta za zdravje in okolje se s sodelavci redno konstruktivno vključuje v zakonodajne postopke, kot so na primer ZVO-2, komentiranje Programa porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe v obdobju 2021–2023 in druge dokumente. Tomaž je aktiven tudi na mednarodnem področju, kjer član mednarodne ekspertne skupine CoLSA pri Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO) za področje povezovanja okolja z zdravjem.

Nela Halilović je magistrica geografije, ki se je izobraževala na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in na Fakulteti za znanost Karlove univerze v Pragi. V diplomskem delu se je ukvarjala z infrastrukturo za kolesarjenje in v magistrskem delu z izzivi dnevne mobilnosti. Med študijem je v letu 2014 začela delovati na področju trajnostne mobilnosti kot aktivna članica Slovenske kolesarske mreže in vodja civilne iniciative za več kolesarjev v domačem Velenju. V tem času je bila na Mestni občini Velenje imenovana v Projektno skupino za trajnostno mobilnost. Od leta 2016 je bila članica Komisije za pripravo in izvajanje celostne prometne strategije Mestne občine Velenje. Po študiju se je leta 2018 zaposlila na Mestni občini Velenje, kjer je delala na transnacionalnih projektih Evropske unije, povezanih s pripravo regijskih celostnih prometnih strategij. Od leta 2019 na IPoP – Inštitutu za politike prostora dela kot vodja projektov na področju trajnostne mobilnosti. Pri delu se osredotoča na raziskovanje potovalnih navad Slovencev in organizacijo in izvedbo kampanj za spreminjanje potovalnih navad na kratkih razdaljah. Aktivno sodeluje v Koaliciji za trajnostno prometno politiko, med drugim je sodelovala pri razvoju koncepta ZMAJ za povezan javni promet v Ljubljani. 

DAMJAN VINKO, univ. dipl. biol. in prof. biol., je že več kot desetletje aktiven v več nevladnih organizacijah na področjih biotske pestrosti in ohranjanja narave. Temelj trajnostnega razvoja je predvsem varstvo in ohranjanje narave, hkrati pa je okolje del narave (1. točka 3. člena Zakona o varstvu okolja), zato se je odločil, da sprejme kandidaturo za predstavnika nevladnih organizacij v Svetu za trajnostni razvoj in varstvo okolja. Ohranjanje narave je zaradi že akutnega upada in slabšanja biodiverzitete in čedalje večjimi vplivi podnebnih sprememb, ključnega pomena za dolgoročen obstoj tudi človeka. Človek je namreč del narave in t.i. ekosistemske storitve (hrana, voda, zdravila, naravni materiali) so nujne za naš obstoj in dolgoročno preživetje.

Na področju ohranjanja narave oz. njenega zagovorništva je aktiven predvsem preko sodelovanja z več nevladnimi organizacijami s področij ohranjanja narave in varstva okolja; npr. kot urednik Trdoživa (biltena slovenskih terenskih biologov in ljubiteljev narave), z aktivnostjo v mreži Plan B in je tretji mandat član Sveta ministra za okolje in prostor za sodelovanje z nevladnimi organizacijami. Kot član Sveta za področje biotske raznovrstnosti redno spremlja delovanje Republike Slovenije na tem področju, povezuje strokovnjakinje_ke ter strokovne organizacije in jih redno obvešča o aktualni problematiki in delu Sveta. Pripravlja lastne predloge in zbira predloge drugih nevladnih organizacij ter posameznikov za izboljšave naravo- in okoljevarstvenih politik ter opozarja na sistemske, vsebinske in zakonodajne pomanjkljivosti. Kandidat dobro pozna pomanjkljivosti slovenskega naravo- in okoljevarstva, kot tudi področno nacionalno in evropsko zakonodajo.

Na področju biotske raznovrstnosti je strokovno in raziskovalno dejaven predvsem na področju odonatologije, kjer je s proučevanjem kačjih pastirjev postal prepoznan tudi v evropski odonatološki javnosti. Je (so)avtor večjega števila favnističnih prispevkov s področja razširjenosti kačjih pastirjev Slovenije in drugih držav nekdanje Jugoslavije, kjer s svojo aktivnostjo podpira sodelovanje v regiji, objavljenih npr. v serijskih publikacijah Erjavecia, Acta entomologica Slovenica, Natura Sloveniae. V preteklosti se je ukvarjal tudi z dvoživkami. Od leta 2005 svoje znanje o biotski pestrosti deli z mladimi na različnih raziskovalnih in izobraževalnih taborih, kjer kritično preučujejo lokalno biotsko pestrost. Njegovo delo (tudi v sodelovanju z NVO), s področja dela Sveta, za katerega kandidira, je vidno pri publiciranju (izhajanje več-društvenega biltena Trdoživ, Erjavecia), povezovanju NVO pri spremljanju zakonodajnih sprememb in programov (npr. Nacionalnega programa varstva okolja, Program upravljanja Natura 2000, kritično spremljanje dela MOP na področju biotske pestrosti in podpore nevladnim organizacijam, delo v Svetu za sodelovanje z NVO na MOP), izvedbi naravovarstvenih, raziskovalnih in ozaveščevalnih projektov (npr. Invazivke nikoli ne počivajo, Še smo tu! – domorodne vrste še nismo izrinjene, Pomen ohranjenih MEJic in MOkrišč za prilagajanje podnebnim spremembam in ohranjanje biodiverzitete, Balkan OdonatOlogical Meeeting) ipd.  Od leta 2017 dalje je (so)organizator dogodka BioBlitz Slovenija, ki povezuje strokovnjake za živo naravo pri 24-urnem proučevanju favne in flore izbranega območja.

Izbor njegovih desetih objav s področja trajnostnega razvoja in varstva okolja:

• Intervju: DELOVANJE SVETA MOP ZA SODELOVANJE Z NVO. Trdoživ 9(1): 35–43.
• KIRBIŠ, N. & D. VINKO, 2018. Osrednja tema: Skupna kmetijska politika EU – priložnost
  ali škoda za naravo? Trdoživ 7(2): 13–16.
• KIRBIŠ, N., D. VINKO & J. KUS VEENVLIET, 2015. Osrednja tema: Naravni spomenik "Jezeri v Fiesi", pribežališče tujerodnih vrst živali. Trdoživ 4(2): 11–18.
• RATAJC, U. & D. VINKO, 2019. Kam so vse žuželke šle? Trdoživ 8(2): 4–6.
• VINKO, D., 2019. Opomin zaradi nespoštovanja evropskih predpisov. Trdoživ 8(2): 9–10.
• VINKO, D., 2022. Kačji pastirji na krilih podnebnih sprememb. Svet ptic 28(3): 20–22.
• VINKO, D., M. BEDJANIČ, P. KOGOVŠEK, A. TRATNIK & A. ŠALAMUN, 2022. Osrednja tema: Kačji pastirji in njihova ogroženost, tudi v luči podnebnih sprememb. Trdoživ 11(1): 11–16.
• VINKO, D., A. ŠALAMUN & M. BEDJANIČ, 2022. On the odonates, odonatology and odonatologists in Slovenia. V: D. Vinko & M. Bedjanič (Ur.), ECOO 2022, 6th European Congress on Odonatology, 27–30th June 2022, Kamnik, Slovenia, Book of Abstracts, str. 9–22, Slovene Dragonfly Society – Slovensko odonatološko društvo, Ljubljana.
• VINKO, D., A. TRATNIK, A. ŠALAMUN, N. ERBIDA, A. PIRNAT, M. BAHOR, D. KABLAR, P. KOGOVŠEK, N. ŠRAMEL, M. HOSTNIK, N. KRELJ, N. ŠABEDER, N. TIVADAR, J. SNOJ & M. BEDJANIČ, 2020. Favna kačjih pastirjev (Odonata) naravnega rezervata Ribniki v dolini Drage pri Igu (Ljubljansko barje, osrednja Slovenija). Natura Sloveniae 22(2): 5–28.
• VINKO, D. &. B. ZAKŠEK, 2016. Grozi NVO s področja varstva narave in okolja pospešeno izumrtje zaradi MOP? – Nejasnosti politike MOP glede razpisov za financiranje NVO. Trdoživ 5(2): 38–40.

Lidija Živčič deluje že od leta 2003 v Focusu, društvu za sonaraven razvoj (focus.si). Je ena od ustanoviteljic društva. Delovala je na različnih funkcijah (predsednica, vodja projektov in od 2011 naprej strokovna vodja). Pred tem je v obdobju 2002 – 2004 delala v mreži Climate Action Network Central and Eastern Europe, ter v obdobju 1999-2000 v Umanoteri, Slovenski fundaciji za trajnostni razvoj. V 2012 je doktorirala na Biotehniški fakulteti v Ljubljani z disertacijo Ozaveščanje prebivalstva o spreminjanju podnebja v Sloveniji s poudarkom na kmetijstvu. Magisterij okoljskih znanosti je končala v letu 2001 v Central European University v Budimpešti, na Ekonomski fakulteti v Ljubljani pa je v letu 2000 pridobila univerzitetno diploma iz ekonomije. Eno izmed njenih močnejših strokovnih področij delovanja je energetska revščina.