Od tega so 482,54 milijonov evrov prejele od neposrednih in posrednih proračunskih uporabnikov (ministrstva, občine, FURS, javne agencije in zavodi), 25,33 milijonov evrov pa s strani Fundacije za financiranje humanitarnih in invalidskih organizacij (FIHO) in Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji (FŠO). Od vseh nakazil s strani proračunskih uporabnikov so 57,73 % sredstev (278,58 mio evrov) prejele nevladne organizacije, ki jim država priznava delovanje v javnem interesu. Proračunska javna sredstva je sicer v letu 2021 uspelo pridobiti 15.037 nevladnih organizacij, kar predstavlja 52,80% vseh aktivnih nevladnih organizacij.

Podatki o javnem financiranju nevladnih organizacij temeljijo na podatkih državne zakladnice o denarnih tokovih, ki so potekali med državo (ministrstva, vlade službe, agencije, občine, javni zavodi itd.) in nevladnimi organizacijami (društvi, zavodi in ustanovami). Podatki zajemajo tudi podatke o podružnicah društev, o mladinskih svetih in o verskih skupnostih, ki imajo status humanitarne organizacije. Iz podatkov so izvzeta društva, zavodi in ustanove, ki jih je ustanovila Republika Slovenija, občine ali druga oseba javnega prava. 

Skupna višina sredstev, ki jih nevladne organizacije pridobimo iz javnih virov, je rasla vse do leta 2011, ko je prvič prišlo do rahlega upada glede na leto poprej. Od leta 2012 do leta 2016 je višina teh sredstev nihala, v letu 2017 pa je bila zopet višja kot pred nihanji. V letih 2018 do 2021 se je rast nadaljevala. Skupna višina sredstev v letu 2021 se je glede na prejšnje leto povečala za 22,07 % in je znašala 507,87 milijonov evrov. K skupnem povečanju največ prispeva povečanje sredstev s strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, in sicer je namenilo kar 107,99 mio evrov nevladnim organizacijam za izvajanje osebne asistence (gre za plačila izvajalcem osebne asistence po Zakonu o osebni asistenci, ki je začel veljati v 2019).

V skupnem seštevku so nevladne organizacije v letu 2021 zopet pridobile več sredstev od ministrstev kot od občin. Od 2003 dalje se sredstva ministrstev povečujejo, medtem ko so se med 2014 in 2016 zmanjševala, v 2017 pa se zopet nadaljevala rast kot pred nihanji. Več informacij o financiranju s strani ministrstev najdete tukaj, s strani občin pa tukaj.

Največ javnih sredstev so v 2021 prejeli Osebna asistenca Pomurja, Zavod za izvajanje osebne asistence in drugih socialnih storitev, Murska Sobota (11,94 mio evrov), SONČEK - zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije so.p. (8,99 mio evrov) in Zavod Brez ovir so.p. (8,89 mio evrov). Najmanj so dobili Klub aktivnega življenja DREN (0,09 evra), Društvo za domače raziskave (0,57 evra) in Ustanova humanitarna fundacija Mercator (1,22 evra). Prvih 100 nevladnih organizacij, ki so v letu 2021 prejela največ sredstev, najdete tukaj.

Podatki kažejo, da so tiste nevladne organizacije, ki jim država priznava delovanje v javnem interesu, zelo uspešne pri pridobivanju javnih sredstev. Mednje sodijo vse tiste, ki so z odločbo pridobile status delovanja v javnem interesu (npr. društva s statusom društva v javnem interesu) ali za katere zakon določa, da je njihova dejavnost v javnem interesu (npr. dobrodelne ustanove). Kljub temu, da gre zgolj za 20,63 % vseh nevladnih organizacij, so te v 2021 prejele 56,50 % vseh sredstev, ki so jih ministrstva nakazala nevladnim organizacijam (138,69 mio od 245,49 mio evrov). Na občinskem nivoju je njihov delež nekoliko višji, saj so prejele 68,58 % vseh občinskih javnih sredstev, ki so bila nakazana nevladnim organizacijam (84,85 mio od 123,73 mio evrov).