javno financiranje - zbirni podatki

Od tega so 289,84 milijonov evrov prejele od neposrednih in posrednih proračunskih uporabnikov (ministrstva, občine, javne agencije in zavodi), 20,86 milijonov evrov pa s strani Fundacije za financiranje humanitarnih in invalidskih organizacij (FIHO) in Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji (FŠO). Od vseh nakazil s strani proračunskih uporabnikov so 68,17 % sredstev (197,59 mio evrov) prejele nevladne organizacije, ki jim država priznava delovanje v javnem interesu. Proračunska javna sredstva je sicer v letu 2017 uspelo pridobiti 15.566 nevladnih organizacij.

Podatki o javnem financiranju nevladnih organizacij temeljijo na podatkih državne zakladnice o denarnih tokovih, ki so potekali med državo (ministrstva, vlade službe, agencije, občine, javni zavodi itd.) in nevladnimi organizacijami (društvi, zavodi in ustanovami). Podatki zajemajo tudi podatke o podružnicah društev, o mladinskih svetih in o verskih skupnostih, ki imajo status humanitarne organizacije. Iz podatkov so izvzeta društva, zavodi in ustanove, ki jih je ustanovila Republika Slovenija, občine ali druga oseba javnega prava. 

 

Obseg javnega financiranja nevladnih organizacij 2009 in 2014 - 2017 v EUR

  2009 2014 2015 2016 2017
ministrstva 78.367.362,86 78.850.839,90 73.535.567,48 75.165.646,06 85.260.689,57
občine 91.694.914,82 98.814.569,61 99.325.864,68 100.911.512,39 112.328.563,22
drugi PU 68.394.840,98 81.793.461,02 83.451.529,18 83.642.376,54 88.068.700,57
FURS 3.178.250,65 3.494.186,90 3.764.521,89 3.879.270,98 4.186.317,25
FIHO in FŠO 30.153.292,80 26.856.502,33 22.483.838,05 19.805.973,11 20.863.839,70
skupaj 271.788.662,11 289.809.559,76 282.561.321,28 283.404.779,08 310.708.110,31
Podatki v tabeli so na voljo za zadnja štiri leta in za leto 2009 kot za izhodiščno leto. Celotni podatki za vsa leta od 2009 dalje so objavljeni ločeno v posebni analizi.

Grafični prikaz javnega financiranja nevladnih organizacij s strani ministrstev in občin

 
 

Skupna višina sredstev, ki jih nevladne organizacije pridobimo iz javnih virov, je rasla vse do leta 2011, ko je prvič prišlo do rahlega upada glede na leto poprej. Od leta 2012 dalje višina teh sredstev niha, v letu 2017 pa je prvič spet višja kot pred nihanji (in torej višja kot leta 2010, ko je znašala 294,31 milijona evrov, kar je bil do 2017 najvišji znesek).

V skupnem seštevku nevladne organizacije pridobimo več sredstev od občin kot od ministrstev. Od 2014 dalje se sredstva občin povečujejo, medtem ko so se sredstva ministrstev 2011 in med 2013 in 2015 zmanjševala, v 2016 in 2017 pa ponovno povečala glede na leto poprej. Več informacij o financiranju s strani ministrstev najdete tukaj, s strani občin pa tukaj.

 

Porazdelitev javnega financiranja nevladnih organizacij glede na status delovanja v javnem interesu

 

 

 

 

 
 

Podatki kažejo, da so tiste nevladne organizacije, ki jim država priznava delovanje v javnem interesu, zelo uspešne pri pridobivanju javnih sredstev. Mednje sodijo vse tiste, ki so z odločbo pridobile status delovanja v javnem interesu (npr. društva s statusom društva v javnem interesu) ali za katere zakon določa, da je njihova dejavnost v javnem interesu (npr. dobrodelne ustanove). Kljub temu, da gre zgolj za  21,55 % vseh nevladnih organizacij, so te v 2017 prejele 78,97 % vseh sredstev, ki so jih ministrstva nakazala nevladnim organizacijam (69,54 mio od 85,26 mio evrov). Na občinskem nivoju je njihov delež zgolj nekoliko nižji, saj so prejele 75,01 % vseh občinskih javnih sredstev, ki so bila nakazana nevladnim organizacijam (84,25 mio od 112,33 mio evrov).

 
 
 
 
Vir: KPKAJPESMNZ