prihodki nvo

Podatkih o prihodkih društev zajemajo tudi podatke o podružnicah društev in o mladinskih svetih, podatki o zavodih pa podatke o verskih skupnostih, ki imajo status humanitarne organizacije. Iz podatkov so izvzeta društva, zavodi in ustanove, ki jih je ustanovila Republika Slovenija, občine ali druga oseba javnega prava.

 

Višina prihodkov NVO 2009 in 2014 – 2017 v EUR

  2009 2014 2015 2016 2017
društva, zveze društev    515.201.010 529.405.156 541.632.566 553.827.273 600.175.478
zavodi     179.821.466 224.500.628 231.482.740 240.797.564 265.966.501
ustanove     7.747.331 8.299.948 9.837.089 7.312.141 7.277.948
skupno število   702.769.807 762.205.732 782.952.395 801.936.978 873.419.927
Podatki v tabeli so na voljo za zadnje štiri leta in za leto 2009, kot za izhodiščno leto. Celotni podatki za vsa leta od 2009 dalje so objavljeni ločeno v posebni datoteki.
 

Prihodki nevladnih organizacij so zadnjih letih kljub ekonomski in gospodarski krizi rasli vse do leta 2013, ko so bili prvič nižji kot leto poprej. Prihodki društev so se v 2011 in 2013 znižali glede na leto poprej, od tedaj dalje pa rastejo in so v 2016 že presegli višino pred znižanji. V 2017 so se povečali za 8,91 %. Zavodi so imeli upad prihodkov edinole v 2012, a so že v 2013 imeli višje prihodke kot pred krizo. Prihodki ustanov so se zmanjšali v 2011 in 2014 glede na leto poprej in so šele v 2015 imele višje prihodke kot pred krizo. V 2016 in 2017  je pri ustanovah spet sledil padec  prihodkov, in sicer pod nivo iz leta 2009.

Nevladni sektor je v letu 2016 ustvaril 801 milijona evrov. Ekonomska moč slovenskega nevladnega sektorja je tako v 2016 (podatki za 2017 še niso na voljo) enaka:

  • 140 % slovenskega kmetijstva, gozdarstva in ribištva skupaj (po podatkih statističnega urada je sektor ustvaril 571,6 milijonov)

  • 115 % slovenskega poslovanja z nepremičninami (700,3 milijonov)

  • 77 % slovenske kulture, športa in igralništva (1.039,4 milijonov)

  • 44 % slovenskega gostinstva (1.821,5 milijonov)

  • 35 % slovenskega zavarovalništva (2.260,3 milijonov)

  • 17 % slovenskega gradbeništva (4.463,4 milijonov)

 

Porazdelitev prihodkov med NVO glede na njihovo obliko

 
 
 

Več kot dve tretjini vseh prihodkov nevladnih organizacij ustvarijo društva, sledijo jim zavodi in ustanove. Kljub temu, da zavodi predstavljajo zgolj 11,69 % vseh nevladnih organizacij, ustvarijo kar 30,45 % vseh prihodkov.  Visok delež ustvarjenih prihodkov zavodov se odraža tudi v tem, da zavodi zaposlujejo več kot polovico vseh delavcev v nevladnem sektorju.

 

 

 
 

Če primerjamo povprečen prihodek nevladne organizacije glede na njeno obliko, je ta najvišji pri zavodih, saj znaša nekaj več kot 84.500 evrov. Povprečni prihodki ustanov in društev so precej nižji, in sicer ima posamezna ustanova povprečno nekaj več 30.800 evrov prihodkov, društvo pa nekaj več kot 25.500 evrov. Povprečen prihodek na nevladno organizacijo znaša 32.457,08 evrov.

 

Struktura nevladnega sektorja glede na prihodke v 2017

prihodkovni razred v EUR število NVO %
0 4.909 18,24
1 - 5.000  9.666 35,92
5.001 - 50.000  9.659 35,89
50.001 - 100.000  1.215 4,52
100.001 - 200.000  767 2,85
200.001 - 500.000  475 1,77
500.001 - 1.000.000  120 0,45
> 1.000.000 99 0,37
skupaj 26.910  

Kljub temu, da ima statistično gledano v povprečju vsaka nevladna organizacija nekaj čez 32.000 evrov prihodkov letno, je dejanska razdelitev prihodkov drugačna. Kar 18,24 % nevladnih organizacij v 2017 ni imelo nobenih prihodkov, še dodatnih 35,92 % pa nižje od 5.000 evrov. Samo 9,94 % nevladnih organizacij je imelo več kot 50.000 evrov prihodkov.

 

Vir: AJPES, STAT