prihodki nvo

Kot NVO štejemo društva (kamor vključimo tudi podatke o podružnicah društev in o mladinskih svetih), zavode (kamor vključimo tudi verske skupnosti, ki imajo status humanitarne organizacije) in ustanove. Iz podatkov so izvzeta društva, zavodi in ustanove, ki jih je ustanovila Republika Slovenija, občine ali druga oseba javnega prava.

 

Višina prihodkov NVO 2009 in 2015 – 2018 v EUR

  2009 2015 2016 2017 2018
društva, zveze društev    515.201.010 541.632.566 553.827.273 600.175.478 618.394.874
zavodi     179.821.466 231.482.740 240.797.564 265.966.501 291.356.165
ustanove     7.747.331 9.837.089 7.312.141 7.277.948 8.222.572
skupno število   702.769.807 782.952.395 801.936.978 873.419.927 917.973.611
Podatki v tabeli so na voljo za zadnje štiri leta in za leto 2009, kot za izhodiščno leto. Celotni podatki za vsa leta od 2009 dalje so objavljeni ločeno v posebni datoteki.
 

Prihodki nevladnih organizacij so v zadnjih letih kljub ekonomski in gospodarski krizi rasli vse do leta 2013, ko so bili prvič nižji kot leto poprej. Prihodki društev so se v 2011 in 2013 znižali glede na leto poprej, od tedaj dalje pa rastejo in so v 2016 že presegli višino pred znižanji. V 2017 so se povečali za 8,91 %, v 2018 pa za 5,10 %. Zavodi so imeli upad prihodkov edino v 2012, a so že v 2013 imeli višje prihodke kot pred krizo. Prihodki ustanov so se zmanjšali v 2011 in 2014 glede na leto poprej in so šele v 2015 imele višje prihodke kot pred krizo. V 2016 in 2017 je pri ustanovah spet sledil padec prihodkov, in sicer pod nivo iz leta 2009 in je šele v 2018 bil spet višji kot prek krizo.

Nevladni sektor je v letu 2017 ustvaril 873 milijona evrov. Ekonomska moč slovenskega nevladnega sektorja je tako v 2017 (podatki za 2018 še niso na voljo) enaka:

  • 154 % slovenskega kmetijstva, gozdarstva in ribištva skupaj (po podatkih statističnega urada je sektor ustvaril 567,5 milijonov)

  • 120 % slovenskega poslovanja z nepremičninami (728,8 milijonov)

  • 78 % slovenske kulture, športa in igralništva (1.113,6 milijonov)

  • 45 % slovenskega gostinstva (1.944,2 milijonov)

  • 21 % slovenskega zavarovalništva (4.179,2 milijonov)

  • 18 % slovenskega gradbeništva (4.854,6 milijonov)

 

Porazdelitev prihodkov med NVO glede na njihovo obliko

 
 
 

Več kot dve tretjini vseh prihodkov nevladnih organizacij ustvarijo društva, sledijo jim zavodi in ustanove. Kljub temu, da zavodi predstavljajo zgolj 11,92 % vseh nevladnih organizacij, ustvarijo kar 31,74 % vseh prihodkov. Visok delež ustvarjenih prihodkov zavodov se odraža tudi v tem, da zavodi zaposlujejo več kot polovico vseh delavcev v nevladnem sektorju.

 

 

 
 

Če primerjamo povprečen prihodek nevladne organizacije glede na njeno obliko, je ta najvišji pri zavodih, saj znaša nekaj več kot 91.600 evrov. Povprečni prihodki ustanov in društev so precej nižji, in sicer ima posamezna ustanova povprečno nekaj več 34.400 evrov prihodkov, društvo pa nekaj več kot 26.500 evrov. Povprečen prihodek na nevladno organizacijo znaša 34.415,55 evrov.

 

Struktura nevladnega sektorja glede na prihodke v 2018

prihodkovni razred v EUR število NVO %
0 4.631 17,36
1 - 5.000  9.402 35,24
5.001 - 50.000  9.791 36,70
50.001 - 100.000  1.309 4,91
100.001 - 200.000  790 2,96
200.001 - 500.000  517 1,94
500.001 - 1.000.000  128 0,48
> 1.000.000 111 0,42
skupaj 26.679  

Kljub temu, da ima statistično gledano v povprečju vsaka nevladna organizacija nekaj čez 34.400 evrov prihodkov letno, je dejanska razdelitev prihodkov drugačna. Kar 17,36 % nevladnih organizacij v 2018 ni imelo nobenih prihodkov, še dodatnih 35,24 % pa nižje od 5.000 evrov. Samo 10,71 % nevladnih organizacij je imelo več kot 50.000 evrov prihodkov.

 

Vir: AJPES, STAT