delavci, ki še vedno opravljajo delo in krizni dodatek

FAQ

Gre za obveznost nevladne organizacije, da nekaterim delavcem izplača dodatek k plači za mesec december 2020. Sredstva za krizni dodatek nato delodajalcem povrne država.

Ukrep je določil Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (poznan tudi kot PKP7).

Nevladna organizacija mora krizni dodatek izplačati vsem delavcem, ki so v mesecu decembru delali (torej niso bili na primer na začasnem čakanju na delo) in katerih zadnja izplačana mesečna plača ni presegla 1881,16 evrov (gleda se izplačana plača za mesec november 2020). Šteje se, da je delavec delal tudi, če je delal na domu.

Krizni dodatek znaša 200 evrov. V primeru, da zaposleni ni delal ves mesec, je upravičen do sorazmernega dela tega dodatka. Če je delavec bil na dopustu, na bolniški, na čakanju in torej dela ni opravljal, mu za te dneve krizni dodatek ne pripada.

Ravno tako je do sorazmernega dela dodatka upravičen delavec, ki dela krajši delovni čas. To ne velja za delavce, ki opravljajo delo v krajšem delovnem času na podlagi posebnih predpisov (na primer invalidi, delavci, ki delajo krajši čas zaradi starševstva, delavci na bolniški, ki delajo samo del časa) – tem pripada krizni dodatek v višini 200 evrov.

Ne, krizni dodatek ni obremenjen z davki in prispevki.

Nevladna organizacija mora krizni dodatek delavcu izplačati ob decembrski plači.

Izplačilo kriznega dodatka se poroča na REK-1 obrazcu z navedbo pod 1190 – Dohodek, ki se ne všteva v davčno osnovo.

Da, gre za pravico delavca, ki jo morajo izpolniti vsi delodajalci.

Da, država bo povrnila sredstva, ki so bila izplačana kot krizni dodatek.  Povrnitev sredstev boste lahko uveljavljali preko portala eDavki. Izjavo o izplačilu kriznega dodatka morate vložiti do  28. februarja 2021. Izjava bo po podatkih FURS na voljo v drugi polovici januarja. FURS vam bo sredstva nakazal do 20. marca 2021.

Namen uveljavitve kratkotrajne odsotnosti z dela zaradi bolezni je izogib obiska zdravnika. Torej, ko delavec na podlagi lastne ocene oceni, da zaradi prisotnosti bolezni ne more opravljati dela. Pri tem delavec ni dolžan pojasnjevati, zakaj je odsoten, odsotnost vam mora le pisno ali elektronsko sporočiti. Tako se lahko zgodi, da bo delavec ostal doma (na primer zaradi zvina noge) in vam le javil, da uveljavlja kratkotrajno odsotnost. Po ustnem stališču, ki smo ga pridobili od ZZZS je takšna odsotnost upravičena. V primeru, ko pa bo delavec po preteku treh dneh še naprej neprekinjeno začasno odsoten z dela zaradi bolezni ali morebitnega drugega razloga (poškodbe, nege, izolacije ali kateregakoli drugega upravičenega razloga), pa velja, da bo izbrani zdravnik izdal bolniški list od prvega dne, ko vam je delavec sporočil svoj odsotnost z dela, zdravnik bo pri tem  sam opredelil razlog odsotnosti.

Obvestilo delavca je podlaga za izplačilo nadomestila. Tako naj vas delavec obvesti pisno ali elektronsko. Če ne gre drugače, vas lahko delavec obvesti tudi preko SMS sporočila, vi pa si to sporočilo shranite. Pisni dokaz o obvestilu je namreč pomemben tudi v izogib konfliktom ali je delavec v koledarskem letu že koristil to odsotnost ali ne.

 

Članki