Epidemija koronavirusa je delo, kot ga poznamo, v hipu obrnila na glavo, prinesla pa je tudi veliko sprememb pri delovnih procesih. Če se je še do marca zdelo, da je delo od doma v marsikateri organizaciji neizvedljivo ali pa nepotrebno, smo v času epidemije v večini spoznali, da je opravljanje dela na domu lahko zelo fleksibilna oblika dela, ki po nekaterih raziskavah ne prinaša nič manjše produktivnosti, za delodajalca pa pomeni manjše stroške.

Zaradi razglašene epidemije koronavirusa ste tako večina organizacij, če ste seveda lahko, svojim delavcem odredile opravljanje dela na domu. Pri tem ni prišlo do sprememb pogodb o zaposlitvi, ampak ste to lahko brez soglasja delavca začasno odredili na podlagi 169.člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1).

Epidemija je bila z 31. majem 2020 preklicana, življenje se počasi vrača v normalne tirnice in večina organizacij je svoje delavce že pozvala, da se vrnejo na svoja delovna mesta v poslovne prostore delodajalca. Kaj pa če želite, da delavec še naprej opravlja delo na domu? Ali pa bi želeli, da delo na domu opravlja le del svojega delovnega časa?

Če torej ni izjemnih okoliščin, zaradi katerih je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje, ne grozi naravna ali kakšna druga nesreča, je delo na domu možno le, če ste se z delavcem tako dogovorili s pogodbo o zaposlitvi. Da delavec ves delovni čas ali pa le del delovnega časa, na primer en dan v tednu, delo opravlja na domu, mora biti določeno v pogodbi o zaposlitvi. Če že sklenjena pogodba o zaposlitvi opravljanja dela na domu ne predvideva, je potrebno skleniti novo pogodbo o zaposlitvi.

Delo na domu pomeni delo zunaj delovnih prostorov delodajalca, v prostoru, ki si ga delavec sam izbere. To je lahko na svojem domu ali tudi drugje. Velikokrat se za delo na domu uporablja tudi izraz delo na daljavo.

Delavec lahko na domu opravlja delo, ki sodi v dejavnost organizacije, ali delo, ki je potrebno za opravljanje dejavnosti organizacije.

Posebnosti pogodbe o zaposlitvi za opravljanje dela na domu

  • Ker morate kot delodajalec poskrbeti za sredstva za delo, se z delavcem dogovorite o zagotovitvi materiala in delovnih sredstev za opravljanje dela na domu ter morebitno višino nadomestila za uporabo delavčevih sredstev. Pri tem upoštevajte, da se ob izplačilu takih nadomestil ne plača dohodnine le, če so izpolnjeni določeni pogoji po 10. točki prvega odstavka 44.člena  Zakona o dohodnini  (sprejeti pravilnik o povračilu, izračun pavšala …). Od takšnega nadomestila se ne plačujejo prispevki za socialno varnost.
  • Poskrbite za varstvo poslovnih skrivnosti in drugih občutljivih oziroma osebnih podatkov. Delavca ustrezno opozorite na varno rabo oziroma omogočite uporabo službenih računalnikov.
  • Natančno opredelite kraj dela oziroma določite prostor, kjer bo delavec opravljal delo. Na primer določite, da bo delo opravljal v lastnem stanovanju na naslovu prebivališča.
  • Določite ali bo delavec opravljal delo na domu celotno trajanje delovnega časa ali le del. Tako lahko določite, da delavec dela polni delovni čas, 40 ur na teden,  pri tem pa en dan v tednu delo opravlja na domu.
  • Določite delovni čas delavca. Določite lahko, da si delavec delovni čas samostojno razporeja. Ob pogoju, da je delavcu zagotovljena varnost in zdravje pri delu, lahko drugače kot to določa ZDR1-1 določite tudi odmor,, dnevni in tedenski počitek ali nočno delo.. Če dela na domu le del delovnega časa, velja to le za to obdobje.
  • Določite način poročanja delavca o evidenci delovnega časa. Na primer lahko določite, da o prisotnosti poroča dnevno v spletni obrazec ali po elektronski pošti.
  • Določite način nadzora in kdaj  vam bo delavec na voljo. Če delavec dela doma, morate za vstop v stanovanje delavca pridobiti njegovo soglasje. V pogodbo lahko določite, da vam bo delavec na voljo vsak delovni dan od 10.00 do 14.00. Ostali čas si lahko delavec razporedi samostojno.

Ne glede na posebnosti pogodbe o zaposlitvi in  dogovore  z vami ima delavec, ki opravlja delo na domu, enake pravice kot delavec, ki dela v delovnih prostorih delodajalca. Za dan, ko dela na domu, pa mu ne pripada povračilo stroška prevoza, saj ta ni nastal. Pripada pa mu povračilo stroška za prehrano.

Pred začetkom dela delavca morate o nameravanem organiziranju dela na domu obvestiti Inšpektorat RS za delo. Vsebina obvestila ni določena, naj pa vsebuje relevantne podatke kot so ime in priimek delavca, kakšno delo bo opravljal in kje ter ali gre za polni delovni čas ali pa bo delo na domu opravljal le del delovnega časa. 

Tudi za delavce, ki delo opravljajo doma oziroma na daljavo, morate zagotavljati varne pogoje dela na domu. Tako je potrebno ustrezno prilagoditi Izjavo o varnosti in zdravju pri delu, če do sedaj za določeno delovno mesto ni bilo predvideno, da se bo delo opravljalo tudi na primer na domu. Zagotavljati morate namreč varno in zdravo delovno okolje tudi pri delavcu doma. Po zakonu mora oseba, ki je v vaši organizaciji pristojna za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu, preveriti, ali se delo sploh lahko opravlja na domu. Preveri se lahko na različne načine, z ogledom delovnega mesta v živo, preko fotografij in podobno.

Klimatizacija:

  • Temperatura prostora naj bo v poletnih mesecih od 24 do 27 stopinj Celzija in od 20 do 23 stopinj Celzija v zimskih mesecih. Relativna vlažnost zraka naj bo med 40 in 70%.
  • Optimalna hitrost pretoka zraka naj bo 0.1 m/s ali manj. Če je tok zraka iz klimatske naprave moteč, se lahko uporabijo razne premične pregrade za preusmeritev toka zraka.
  • Poskrbljeno naj bo za dobro prezračevanje prostora in redno čiščenje.

Monitor – slikovni zaslon:

  • Zelo pomembna je prilagoditev višine monitorja – slikovnega zaslona. Vrhnji rob ohišja monitorja naj bo v isti višini ali nekoliko nižje od višine oči. Uporabniki prenosnih računalnikov naj prilagodijo kot zaslona monitorja tako, da najdejo optimalni položaj za gledanje.
  • Monitor naj bo postavljen vsaj 50 cm stran od oči. Namig: optimalna razdalja od oči do zaslona monitorja je približno dolžina roke.
  • Višina in nagnjenost zaslona monitorja naj bo taka, da se na minimum zmanjšajo bleščanje in odsevi.
  • Za lažje gledanje na zaslonu naj se uravnavata svetlost in kontrast slike. Če je to potrebno, naj se poveča velikost črk na zaslonu za izboljšanje bralnosti.
  • Za boljši nadzor nad jakostjo naravne svetlobe, ki pada na delovno mesto, naj se uporabijo žaluzije ali zavese. Po možnosti naj se uporabijo ustrezne luči, ki ne povzročajo odseve na zaslonu.
  • Izogibati se je potrebno pretiranemu kontrastu med zaslonom in neposrednim vidnim poljem okoli njega.

Ure dela z računalnikom:

  • Priporočen je odmor 10-15 minut po vsaki uri nepretrganega intenzivnega dela z računalnikom. Če to ni mogoče, si je potrebno vzeti vsaj 1-2 minuti odmora enkrat ali dvakrat na uro.
  • Pogosto menjavanje položaja telesa je dober ukrep proti bolečinam. Delavec naj občasno zapusti delovno mesto in naredi nekaj raztegovalnih vaj. Delavec si lahko občasno spočije oči tudi tako, da nekaj minut gleda v daljavo.

Naprave za vnos podatkov:

  • Tipkovnica in miška naj bo postavljena na udobno razdaljo. Miška naj bo postavljena zraven tipkovnice. Obe napravi za vnos podatkov morata imeti enako višino.
  • Višino tipkovnice naj bo nastavljena tako, da bodo zapestja zravnana in podlahti vzporedne s tlemi.
  • Pred tipkovnico in miško naj bo na mizi dovolj prostora.
  • Naslonjala za roke na stolih morajo biti nastavljena na ustrezno višino, da ni dodatnih obremenitev na telo (ramena, vrat, hrbet).
  • Velikost in oblika tipkovnice ter miške naj bo taka, da odgovarja značilnostim delavčevega telesa. Na primer prevelika miška naj se zamenja z manjšo.
  • Pri uporabi prenosnega računalnika naj se uporablja eksterna miška. Uporaba interne miške sili k majhnim gibom, ki lahko povzročijo težave. Če se prenosni računalnik uporablja dlje časa, je priporočena tudi uporaba eksterne tipkovnice.

Stol in miza:

  • Uporabljajo naj se stoli z nastavljivo višino in naklonom sedalne površine. Stol naj ima ustrezno naslonjalo, ki je nastavljivo po višini in naklonu in podpira delavca predvsem v ledvenem delu hrbta. Podvozje naj bo premično in dovolj stabilno (5-krako).
  • Če stol ni mogoče nastaviti dovolj nizko in noge ne dosežejo tal (s celim podplatom), naj se uporabi ustrezna opora za noge, ki naj bo nastavljiva.
  • Delavci morajo biti podučeni, kako pravilno nastaviti stol in mizo.

Delovni prostor:

  • Stvari, ki so postavljene na delovno površino, naj bodo urejene, tako da bo dovolj prostora za delo z računalnikom in druga pisarniška dela. Stvari, ki niso potrebne ali jih delavci le redko uporabljajo, naj bodo pospravljene z delovne površine (npr. v omaro).
  • Uporablja naj se miza - delovna površina, ki je dovolj velika. Površina mize ali delovne površine naj bo vsaj 800 mm × 1200 mm, po možnosti raje večja.
  • Tudi pod mizo naj ne bo nereda, tako da bo delavec imel dovolj prostora za noge.
  • Delovno mesto naj se redno čisti in ureja.

Stres in duševne obremenitve:

  • Poskrbeti je treba, da delavci niso izpostavljeni večjim psihosocialnim tveganjem (stres, izgorelost, prezentizem itd.). Večja avtonomija delavcev pri delu na daljavo sicer omogoča razporeditev posameznih opravil, hitrosti dela ipd., vendar se opaža, da gre pri takem delu pogosto za opravljanje dela po koncu uradnega delovnega časa, za porabo prostega časa za opravljanje dela, nezadostne počitke in odmore med delom.
  • Poskrbeti je treba, da obseg in intenzivnost dela nista prevelika. Do tega pojava pogosto prihaja zaradi neustrezno določenega obsega dela, določanja ad-hoc nalog, konstantne dosegljivosti delavca, preobilja informacij ipd.
  • Posebno pozornost je potrebno nameniti usklajevanju poklicnega in zasebnega/družinskega življenja.
  • Zavedati se je treba, da je za delavce, ki delajo na daljavo, značilna višja prisotnost tesnob, utrujenosti, glavobolov, prezentizma in stresa kot pri delavcih, ki delo opravljajo pri delodajalcu. Te težave so običajno posledica prekomernega obsega dela, previsoke intenzivnosti dela, pritiska sodobne informacijsko komunikacijske tehnologije ter psihičnega pritiska.

Vir: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

 

Za prekršek boste lahko kaznovani, če o nameravanem organiziranju dela na domu ne boste obvestili Inšpektorja RS za delo pred začetkom dela delavca ali delavcu pri delu na domu ne boste zagotavljali varnih delovnih pogojev.