Pomoč države za NVO z delavci na čakanju

Odreditev čakanja na domu ureja Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Le-ta omogoča, da delavca, kateremu ne morete zagotavljati dela iz poslovnih razlogov (sem sodi tudi nezmožnost opravljanja dejavnosti zaradi epidemije), napotite za največ šest mesecev na začasno čakanje na delo na domu z namenom ohranitve njegove zaposlitve (138. člen ZDR-1). Takšen delavec ima namesto plače pravico do nadomestila plače. Več o odrejanju čakanja na delo na domu in nadomestilu v tem primeru najdete tukaj.

ZIUZEOP je pravila glede nadomestila plače za čas čakanja na domu nekoliko spremenil in sicer so razlike tri:

• če želite pridobiti pravico do povračila nadomestil za čakanje, lahko čakanje odredite najdlje do 31. maja, z možnostjo podaljšanja do 30. junija, če epidemija do 15. maja ne bo preklicana (najdaljša omejitev po ZDR-1 je šest mesecev),
• delavec ima v času čakanja na delo obveznost, da se na zahtevo delodajalca vrne na delo do sedem dni v tekočem mesecu (ZDR-1 tega ne določa, pred novelo ZIUZEOP pa je veljajo, da se mora vrniti za največ sedem zaporednih dni v mesecu),
• nadomestilo ne sme biti nižje od minimalne plače (940,58 evrov bruto) (ZDR-1 tega ne določa in dopušča tudi nižje nadomestilo).

Omejitev delodajalca za koliko časa lahko delavca med čakanjem pozove nazaj na delo, precej posega v njegovo siceršnjo svobodo pri organizaciji delovnega procesa, ki mu jo sicer daje ZDR-1. Namen takšne omejitve iz obrazložitve predloga zakona ni razviden, določba pa je napisana na način, da je delodajalec dejansko omenjen pri tem, da bi delavca na čakanju pozval nazaj na delo, četudi bi delo zanj imel. Takšen delavec zato namesto plače dobiva nadomestilo plače (saj ne sme delati), delodajalec pa po drugi strani delovnega procesa ne more izpeljati, čeprav ima zaposlene delavce. Ocenjujemo, da bi bilo primerno določbo razlagati ob tehtanju pravic in interesov delavca (ki jih predlog zakona ne pojasni) in pravic delodajalca na način, da omejitev sedmih dni velja samo za delavce, ki so na čakanju celotni koledarski mesec in delodajalcu omogočiti, da lahko to čakanje kadarkoli prekliče in delavca pozove nazaj na delo. Ne more pa seveda v tem primeru delavca v istem koledarskem mesecu, po tem ko je ta že delal več kot sedem dni, ponovno pozvati nazaj na delo, saj bi sicer kršil omenjeno omejitev (delavec bi bil na čakanju in istočasno bi delal več kot sedem dni v mesecu). Na nejasnost tega pravila je bilo opozorjeno tudi v zakonodajnem postopku, a črtanje tega pravila vseeno ni bilo izglasovano.

Delavec, ki delo opravlja znotraj omenjenih sedmih dni, za ta čas prejema plačo in ne nadomestila plače. Enako bi po našem mnenju veljalo za delo, ki ga delavec opravi po prekinitvi čakanja, če do takšne prekinitve pride znotraj meseca (ko se torej čakanje tekom meseca prekine in delavec do konca meseca dela).

Pričakujemo, da bosta obveznost glede vračil delavca nazaj na delo in kaj točno pomeni omejitev sedmih dni v prihodnje še podrobneje pojasnjena.

Dodano 9. 4. 2020: Po stališču Zavoda za zaposlovanje se delavca lahko pozove nazaj na delo za največ sedem zaporednih dni v mesecu in se mu to obdobje dela še vedno všteva med čakanje na delo. V tem času zato kljub delu ne prejema plače, pač pa nadomestilo plače. Zavod za zaposlovanje tudi navaja, da delodajalec ni upravičen do povračila nadomestila za čakanje za delavca, ki je nekaj ur na dan na čakanju, preostanek pa dela.

Pri uveljavljanju pravice do povračila nadomestila se bo tako preverjalo tudi,  če je odreditev čakanja na domu skladna z ZIUZEOP. To pomeni sledeče:

• če čakanja na domu še niste odredili in boste to storili šele po 1. 5. 2020 (po uveljaviti ZIUZEOP-A, morate pri tem upoštevati posebnosti ZIUZEOP in ZIUZEOP-A (trajanje čakanja je krajše, omejene so možnosti, da delavca pozovete začasno nazaj na delo, nadomestilo je višje). Vzorec takšne odredbe za vašo NVO si lahko izdelate v aplikaciji e-pravnik ali uporabite vzorec v word dokumentu.
• če ste čakanje na domu že odredili pred 11. 4. 2020 (pred uveljavitvijo ZIUZEOP), ste pri tem seveda upoštevali (samo) pravila ZDR-1. Vzorec takšne odredbe smo že objavili v aplikaciji e-pravnik oziroma v word dokumentu. Če takšna odredba velja tudi po 11. 4., jo je potrebno dopolniti in uskladiti z ZIUZEOP in ZIUZEOP-A. Uskladitev pomeni, da čakanje na domu traja največ do 31. maja (oz. 30. junija), da se mora delavec na vašo zahtevo vrniti na delo do največ sedem dni na mesec in da se upošteva minimalna višina nadomestila. Takšna odredba naj, enako kot ZIUZEOP, velja za nazaj in sicer najdlje od 13. 3. 2020 dalje.  Vzorec takšne dopolnitve odredbe za vašo NVO si lahko izdelate v aplikaciji e-pravnik ali uporabite vzorec v word dokumentu.
• če ste čakanje na domu že odredili med 11. 4. in 1. 5. 2020  (po uveljavitvi ZIUZEOP, a pred uveljavitvijo novele ZIUZEOP-A ), ste pri tem seveda upoštevali pravila ZDR-1 in posebnosti ZIUZEOP, ne pa tudi novele ZIUZEOP-A. Vzorec takšne odredbe smo že objavili v aplikaciji e-pravnik oziroma v word dokumentu. Če takšna odredba velja tudi po 1. 5., jo je potrebno dopolniti in uskladiti z ZIUZEOP-A. Uskladitev pomeni, da se mora delavec na vašo zahtevo vrniti na delo do sedem dni na mesec in torej ne več nujno sedem zaporednih dni. Takšna odredba naj, enako kot ZIUZEOP in ZIUZEOP-A, velja za nazaj, in sicer najdlje od 13. 3. 2020 dalje.  Vzorec takšne dopolnitve odredbe za vašo NVO si lahko izdelate v aplikaciji e-pravnik ali uporabite vzorec v word dokumentu.

Do povračila nadomestil plač ste upravičeni tisti, ki ocenite:

• da da bodo vaši prihodki v 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 10 % glede na leto 2019

Upravičenost je tako odvisna od prihodkov v letu 2020, ki se primerjajo s prihodki v 2019. Za lažje razumevanje navajamo nekaj primerov:

Če niste poslovali celotno leto 2019 (npr. ste bili registrirani 15. januarja 2019), veljajo drugačni pogoji. Do povračila ste upravičeni, če ocenite:

• da bodo vaši povprečni mesečni prihodki v 2020 zaradi epidemije nižji za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v 2019.

V tem primeru je torej potrebno izračunati povprečno višino mesečnih prihodkov v 2019 in v 2020. Za lažje razumevanje navajamo nekaj primerov:

Če v 2019 niste poslovali (npr. ste bili registrirani 15. januarja 2020), veljajo drugačni pogoji. Do povračila ste upravičeni če ocenite:

• da bodo vaši povprečni mesečni prihodki v 2020 zaradi epidemije nižji za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v 2020 do 12. marca 2020.

V tem primeru je torej potrebno izračunati povprečno višino mesečnih prihodkov v 2020 Za lažje razumevanje navajamo nekaj primerov:

ZIUZEOP je sprva določal nekoliko drugačne pogoje glede prihodkov: upoštevali so se prihodki v polletju v 2019 in 2020, upad prihodkov pa je moral biti višji (25 % ali 50 %). Ti pogoji so bili z novelo ZIUZEOP-A odpravljeni in ne veljajo več, pač pa se zgoraj opisani pogoji uporabljajo za nazaj in torej za vse vloge.

Pri tem se ne upoštevajo vsi vaši prihodki, pač pa samo prihodki iz prodaje, ki jih v letnem poročilu, oddanem na AJPES, izkazujete v postavki »ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE« z oznako »AOP 110«. Čisti prihodki od prodaje so tako praviloma le prihodki iz pridobitne dejavnosti (prihodki od prodaje blaga ali storitev) in sem ne sodijo članarine, donacije, subvencije ali dotacije. Več to tem tukaj.

Pri preverjanju teh pogojev upoštevajte, da prihodki, niso enaki prilivom oz. nakazilom na  transakcijski račun NVO. Če npr. prejmete decembra plačilo za opravljene storitve v obdobju med januarjem in novembrom, se takšno nakazilo knjiži kot prihodek v mesecih od januarja do novembra (bodisi v enakih zneskih, bodisi v različnih – odvisno od obsega storitev, ki jih plačilo zajema). Zgolj opozarjamo, da naknadno knjiženje prihodkov za nazaj lahko vpliva tudi na druge obveznosti – višina prihodkov po posameznih mesecih ali obdobjih se npr. upošteva pri  obračunu DDV (ki se obračuna glede na prihodke in ne nujno glede na izstavljene račune), zato so v primeru naknadnih popravkov prihodkov lahko potrebni tudi popravki obračuna DDV, če je NVO zavezanec za DDV.

Pravico do povračila nadomestila se torej odobri na podlagi vaše ocene, da so zgornji pogoji izpolnjeni. Dejansko izpolnjevanje pogojev pa se opravi naknadno, in sicer po predložitvi letnih poročil za 2020.

Pogojev glede upada prihodkov vam ni potrebno izpolniti, če imate status invalidske organizacije ali status humanitarne organizacije. Za te organizacije velja, da lahko državno pomoč dobijo tudi če je upad njihovih prihodkov nižji od 10 % ali če do upada prihodkov sploh ne pride.

Nadaljnji pogoji za upravičenost do povračila nadomestil plač so:

• imate izpolnjene obvezne dajatve in druge denarne nedavčne obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo in ki jih pobira FURS in
• imate na dan vložitve vloge plačane vse zapadle obveznosti do FURS in
• imate na dan vložitve vloge predložene vse obračune davkov in obveznih prispevkov za dohodke iz delovnega razmerja za zadnjih pet let (na FURS oddane vse REK-1 obrazce) in
• nad NVO ni uveden postopek stečaja.

Tako povračilo nadomestil plač kot tudi oprostitev plačila obveznih prispevkov (več o tem spodaj) pomenita državno pomoč, ki je urejena tudi na ravni EU, saj pomeni državni poseg v sicer prost trg. Evropska komisija je zaradi epidemije določila posebna pravila državne pomoči, novela ZIUZEOP-A pa je posledično določila še dodatne pogoje, in sicer:

• na dan 31. 12. 2019 niste bili t.i. podjetje v težavah, kar pomeni predvsem, da niste bili v stečajnem ali likvidacijskem postopku, v postopku prisilne poravnave in tudi niste izpolnjevali  pogojev za začetek takšnega postopka na podlagi predloga upnikov, da vaša izguba v zadnjem letnem poročilu, ko jo odštejemo od rezerv in lastnih sredstev organizacije, ne presega polovice vpisanega osnovnega kapitala itd. Več o teh pogojih tukaj (18 točka 2 člena)
• skupni znesek pomoči ne sme preseči 800.000 eurov (120.000 eurov v sektorju ribištva in akvakulture oziroma ali 100.000 eurov na področju primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov)
• zgornji znesek velja kot skupna omejitev tako za državno pomoč po ZIUZEOP kot tudi za morebitna druga javna sredstva, ki so namenjena kritju istih stroškov