delo na domu

FAQ

Da. Tudi če delo na domu ni določeno v pogodbi o zaposlitvi, ga je v izjemnih okoliščinah mogoče odrediti na podlagi 169. člena Zakona o delovnih razmerjih. Brez soglasja delavca lahko delo na domu traja le do konca epidemije. 

Ključna sta dva koraka, priprava pisne odredbe o delu na domu in obvestilo Inšpektoratu za delo. 

V pisni odredbi je treba:

  • obrazložiti razloge za odreditev dela na domu,
  • določiti kraj dela (na naslovu, kjer delavec biva)
  • določiti obdobje trajanja dela na domu in razporeditev delovnega časa 
  • določiti naloge, ki naj jih delavec opravlja na domu
  • določiti delovni čas in evidentiranja delovnega časa,
  • dati napotke delavcem glede varnega in zdravega dela od doma. 

Odredbo lahko izdelate v naši aplikaciji e-pravnik ali uporabite ta vzorec

O opravljanju dela na domu je treba v čim krajšem času obvestiti Inšpektorat za delo na elektronski naslov prijave.irsd@gov.si

Obvestilo naj vsebuje seznam delavcev, skupno število delavcev, katerim je odrejeno delo na domu, kakšno delo opravljajo delavci, kje opravljajo delo in za koliko časa je predvideno opravljanje dela na domu.

Obvestilo si lahko izdelate v naši aplikaciji e-pravnik ali uporabite vzorec v word dokumentu.

Delavec je upravičen do celotne plače in povrnitve stroškov za prehrano med delom ter do dogovorjenih nadomestil za uporabo delovnih in materialnih sredstev, če pri delu uporablja svoja sredstva oziroma opremo (računalnik, papir, internet, elektrika ...). Do stroškov za prevoz na delo in z dela delavec ni upravičen, saj ti stroški pri delu na domu ne nastanejo. 

Delavec, ki dela do doma je upravičen tudi do izplačila kriznega dodatka. Več o tem si preberite tukaj.

Da, Zakon o delovnih razmerjih to pravico delavcu, ki opravlja delo na domu, daje. Zakon pa ne določa višine tega povračila, ki jo je zato treba urediti znotraj NVO. Predlagamo, da se o tem dogovorite z delavcem.

Da se lahko nadomestilo za uporabo lastnih sredstev izplača neobdavčeno, mora biti z aktom delodajalca določeno, da so to sredstva, ki so značilna, nujna in običajna za opravljanje določenega dela (10. točka prvega odstavka 44. člena Zakona o dohodnini - ZDoh-2). Delodajalec mora določiti nadomestilo na podlagi izračuna realnih stroškov, ti morajo predstavljati utemeljen in razumen znesek. 

Nadomestilo lahko znaša do višine 5 % mesečne plače delojemalca, vendar ne več kot do višine 5 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji.

Zakon o delovnih razmerjih določa, da delodajalec in delavec višino nadomestila za uporabo lastne opreme določita v pogodbi o zaposlitvi. A ker v času koronavirusa odrejajo delo od doma tudi delodajalci, ki tega prej niso predvideli, je ustrezna prilagojena rešitev, to je določitev višine z dogovorom z delavcem (na primer zgolj pisnim preko elektronske pošte) ali v pravilniku oziroma sklepu delodajalca, ki je za delavca obvezen.

Delo na domu odredi oseba, ki je delavcu nadrejena. V primeru zaposlenega vodilnega delavca (npr. predsednika društva, direktorja zavoda, predsednika uprave ustanov …) predlagamo, da odredbo za delo na domu izda ista oseba, ki že sicer nastopa kot delodajalec takšnemu delavcu. Na primer tista oseba, ki mu odredi letni dopust, izda potni nalog, ki je podpisala pogodbo o zaposlitvi itd.

V društvu je za predsednika društva to lahko npr. podpredsednik društva ali predsednik nadzornega odbora, če statut društva določa, da društvo v razmerju do predsednika zastopa takšna oseba. V zavodih so to običajno predsedniki sveta zavodov. Tudi z vidika izogibanja konflikta interesov je smiselno, da takšno odredbo v imenu delodajalca izda druga oseba in torej ne predsednik ali direktor samemu sebi.

Če na podlagi aktov nevladne organizacije ali pogodbe o zaposlitvi takšne nadrejene osebe kljub vsemu ni možno določiti in ima torej zaposlena vodilna oseba vso svobodo pri poslovodenju in organizaciji lastnega dela, je po našem mnenju vseeno dopustno, da si vodilna oseba odredbo izda sama, o tem pa poroča organom, ki jim sicer poroča o svojem delu.

 

Video nasveti

Članki