delo na domu

FAQ

Da. Tudi če delo na domu ni določeno v pogodbi o zaposlitvi, ga je v izjemnih okoliščinah mogoče odrediti na podlagi 169. člena Zakona o delovnih razmerjih. Brez soglasja delavca lahko delo na domu traja le do konca epidemije. 

Ključna sta dva koraka, priprava pisne odredbe o delu na domu in obvestilo Inšpektoratu za delo. 

V pisni odredbi je treba:

  • obrazložiti razloge za odreditev dela na domu,
  • določiti kraj dela (na naslovu, kjer delavec biva)
  • določiti obdobje trajanja dela na domu in razporeditev delovnega časa 
  • določiti naloge, ki naj jih delavec opravlja na domu
  • določiti delovni čas in evidentiranja delovnega časa,
  • dati napotke delavcem glede varnega in zdravega dela od doma. 

Odredbo lahko izdelate v naši aplikaciji e-pravnik ali uporabite ta vzorec

O opravljanju dela na domu je treba v čim krajšem času obvestiti Inšpektorat za delo na elektronski naslov prijave.irsd@gov.si

Obvestilo naj vsebuje seznam delavcev, skupno število delavcev, katerim je odrejeno delo na domu, kakšno delo opravljajo delavci, kje opravljajo delo in za koliko časa je predvideno opravljanje dela na domu.

Obvestilo si lahko izdelate v naši aplikaciji e-pravnik ali uporabite vzorec v word dokumentu.

Delavec je upravičen do celotne plače in povrnitve stroškov za prehrano med delom ter do dogovorjenih nadomestil za uporabo delovnih in materialnih sredstev, če pri delu uporablja svoja sredstva oziroma opremo (računalnik, papir, internet, elektrika ...). Do stroškov za prevoz na delo in z dela delavec ni upravičen, saj ti stroški pri delu na domu ne nastanejo. 

Delavec, ki dela do doma v času epidemije, je upravičen tudi do izplačila kriznega dodatka. Več o tem si preberite tukaj.

Da, Zakon o delovnih razmerjih to pravico delavcu, ki opravlja delo na domu, daje. Zakon pa ne določa višine tega povračila, ki jo je zato treba urediti znotraj NVO. Predlagamo, da se o tem dogovorite z delavcem.

Da se lahko nadomestilo za uporabo lastnih sredstev izplača neobdavčeno, mora biti z aktom delodajalca določeno, da so to sredstva, ki so značilna, nujna in običajna za opravljanje določenega dela (10. točka prvega odstavka 44. člena Zakona o dohodnini - ZDoh-2). Delodajalec mora določiti nadomestilo na podlagi izračuna realnih stroškov, ti morajo predstavljati utemeljen in razumen znesek. 

Nadomestilo lahko znaša do višine 5 % mesečne plače delojemalca, vendar ne več kot do višine 5 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji.

Zakon o delovnih razmerjih določa, da delodajalec in delavec višino nadomestila za uporabo lastne opreme določita v pogodbi o zaposlitvi. A ker v času koronavirusa odrejajo delo od doma tudi delodajalci, ki tega prej niso predvideli, je ustrezna prilagojena rešitev, to je določitev višine z dogovorom z delavcem (na primer zgolj pisnim preko elektronske pošte) ali v pravilniku oziroma sklepu delodajalca, ki je za delavca obvezen.

Delo na domu odredi oseba, ki je delavcu nadrejena. V primeru zaposlenega vodilnega delavca (npr. predsednika društva, direktorja zavoda, predsednika uprave ustanov …) predlagamo, da odredbo za delo na domu izda ista oseba, ki že sicer nastopa kot delodajalec takšnemu delavcu. Na primer tista oseba, ki mu odredi letni dopust, izda potni nalog, ki je podpisala pogodbo o zaposlitvi itd.

V društvu je za predsednika društva to lahko npr. podpredsednik društva ali predsednik nadzornega odbora, če statut društva določa, da društvo v razmerju do predsednika zastopa takšna oseba. V zavodih so to običajno predsedniki sveta zavodov. Tudi z vidika izogibanja konflikta interesov je smiselno, da takšno odredbo v imenu delodajalca izda druga oseba in torej ne predsednik ali direktor samemu sebi.

Če na podlagi aktov nevladne organizacije ali pogodbe o zaposlitvi takšne nadrejene osebe kljub vsemu ni možno določiti in ima torej zaposlena vodilna oseba vso svobodo pri poslovodenju in organizaciji lastnega dela, je po našem mnenju vseeno dopustno, da si vodilna oseba odredbo izda sama, o tem pa poroča organom, ki jim sicer poroča o svojem delu.

Če ni več izjemnih okoliščin, zaradi katerih je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje, ne grozi naravna ali kakšna druga nesreča, je delo na domu možno le, če ste se z delavcem tako dogovorili s pogodbo o zaposlitvi. Če že sklenjena pogodba o zaposlitvi opravljanja dela na domu ne predvideva, je treba skleniti novo pogodbo o zaposlitvi.

Pred začetkom dela delavca morate o nameravanem organiziranju dela na domu obvestiti Inšpektorat RS za delo. Vsebina obvestila ni določena, naj pa vsebuje relevantne podatke kot so ime in priimek delavca, kakšno delo bo opravljal in kje ter ali gre za polni delovni čas ali pa bo delo na domu opravljal le del delovnega časa. 

Tudi za delavce, ki delo opravljajo doma oziroma na daljavo, morate zagotavljati varne pogoje dela na domu. Tako je potrebno ustrezno prilagoditi Izjavo o varnosti in zdravju pri delu, če do sedaj za določeno delovno mesto ni bilo predvideno, da se bo delo opravljalo tudi na primer na domu.

Kot delodajalec morate poskrbeti za sredstva za delo, zato se z delavcem dogovorite o zagotovitvi materiala in delovnih sredstev za opravljanje dela na domu ter morebitno višino nadomestila za uporabo delavčevih sredstev. Pri tem upoštevajte, da se ob izplačilu takih nadomestil ne plača dohodnine le, če so izpolnjeni določeni pogoji po 10. točki prvega odstavka 44.člena  Zakona o dohodnini  (sprejeti pravilnik o povračilu, izračun pavšala …). Od takšnega nadomestila se ne plačujejo prispevki za socialno varnost.

Poskrbite za varstvo poslovnih skrivnosti in drugih občutljivih oziroma osebnih podatkov. Delavca ustrezno opozorite na varno rabo oziroma omogočite uporabo službenih računalnikov.

Natančno opredelite kraj dela oziroma določite prostor, kjer bo delavec opravljal delo. Na primer določite, da bo delo opravljal v lastnem stanovanju na naslovu prebivališča.

Določite, ali bo delavec opravljal delo na domu celotno trajanje delovnega časa ali le del. Tako lahko določite, da delavec dela polni delovni čas, 40 ur na teden,  pri tem pa en dan v tednu delo opravlja na domu.

Določite delovni čas delavca. Določite lahko, da si delavec delovni čas samostojno razporeja. Ob pogoju, da je delavcu zagotovljena varnost in zdravje pri delu, lahko drugače kot to določa ZDR1-1 določite tudi odmor, dnevni in tedenski počitek ali nočno del.. Če dela na domu le del delovnega časa, velja to le za to obdobje.

Določite način poročanja delavca o evidenci delovnega časa. Na primer lahko določite, da o prisotnosti poroča dnevno v spletni obrazec ali po elektronski pošti.

Določite način nadzora in kdaj  vam bo delavec na voljo. Če delavec dela doma, morate za vstop v stanovanje delavca pridobiti njegovo soglasje. V pogodbo lahko med drugim določite, da vam bo delavec na voljo vsak delovni dan nek določen čas (npr. od 10 do 14. ure), ostali čas pa da si lahko delavec razporedi samostojno.

 

Video nasveti

Članki