delavci, ki še vedno opravljajo delo in krizni dodatek

FAQ

Gre za obveznost nevladne organizacije, da nekaterim delavcem izplača dodatek k plači za mesec december 2020. Sredstva za krizni dodatek nato delodajalcem povrne država.

Ukrep je določil Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (poznan tudi kot PKP7).

Nevladna organizacija mora krizni dodatek izplačati vsem delavcem, ki so v mesecu decembru delali (torej niso bili na primer na začasnem čakanju na delo) in katerih zadnja izplačana mesečna plača ni presegla 1881,16 evrov (gleda se izplačana plača za mesec november 2020). Šteje se, da je delavec delal tudi, če je delal na domu.

Krizni dodatek znaša 200 evrov. V primeru, da zaposleni ni delal ves mesec, je upravičen do sorazmernega dela tega dodatka. Če je delavec bil na dopustu, na bolniški, na čakanju in torej dela ni opravljal, mu za te dneve krizni dodatek ne pripada.

Ravno tako je do sorazmernega dela dodatka upravičen delavec, ki dela krajši delovni čas. To ne velja za delavce, ki opravljajo delo v krajšem delovnem času na podlagi posebnih predpisov (na primer invalidi, delavci, ki delajo krajši čas zaradi starševstva, delavci na bolniški, ki delajo samo del časa) – tem pripada krizni dodatek v višini 200 evrov.

Ne, krizni dodatek ni obremenjen z davki in prispevki.

Nevladna organizacija mora krizni dodatek delavcu izplačati ob decembrski plači.

Izplačilo kriznega dodatka se poroča na REK-1 obrazcu z navedbo pod 1190 – Dohodek, ki se ne všteva v davčno osnovo.

Da, do kriznega dodatka so upravičeni tudi javni delavci.

Da, gre za pravico delavca, ki jo morajo izpolniti vsi delodajalci.

Da, država bo povrnila sredstva, ki so bila izplačana kot krizni dodatek.  Povrnitev sredstev boste lahko uveljavljali preko portala eDavki. Izjavo o izplačilu kriznega dodatka morate vložiti do  28. februarja 2021. Izjava bo po podatkih FURS na voljo v drugi polovici januarja. FURS vam bo sredstva nakazal do 20. marca 2021.

Namen uveljavitve kratkotrajne odsotnosti z dela zaradi bolezni je izogib obiska zdravnika. Torej, ko delavec na podlagi lastne ocene oceni, da zaradi prisotnosti bolezni ne more opravljati dela. Pri tem delavec ni dolžan pojasnjevati, zakaj je odsoten, odsotnost vam mora le pisno ali elektronsko sporočiti. Tako se lahko zgodi, da bo delavec ostal doma (na primer zaradi zvina noge) in vam le javil, da uveljavlja kratkotrajno odsotnost. Po ustnem stališču, ki smo ga pridobili od ZZZS je takšna odsotnost upravičena. V primeru, ko pa bo delavec po preteku treh dneh še naprej neprekinjeno začasno odsoten z dela zaradi bolezni ali morebitnega drugega razloga (poškodbe, nege, izolacije ali kateregakoli drugega upravičenega razloga), pa velja, da bo izbrani zdravnik izdal bolniški list od prvega dne, ko vam je delavec sporočil svoj odsotnost z dela, zdravnik bo pri tem  sam opredelil razlog odsotnosti.

Obvestilo delavca je podlaga za izplačilo nadomestila. Tako naj vas delavec obvesti pisno ali elektronsko. Če ne gre drugače, vas lahko delavec obvesti tudi preko SMS sporočila, vi pa si to sporočilo shranite. Pisni dokaz o obvestilu je namreč pomemben tudi v izogib konfliktom ali je delavec v koledarskem letu že koristil to odsotnost ali ne.

 

Članki

[#PKP10] Ukrepi za NVO na enem mestu

Datum objave: 3. 1. 2022

Na zadnji dan lanskega leta je začel veljati Zakon o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic COVID-19, t.i. deseti protikoronski paket ukrepov. Prav tako je Vlada podaljšala nekaj že uveljavljenih ukrepov.

Več

Vse o pogoju PCT: kdo ga mora izpolnjevati in kako?

Datum objave: 13. 9. 2021, nazadnje dopolnjeno: 28. 10. 2021

V sredo, 15. septembra, bo začelo veljati novo pravilo, in sicer obveznost izpolnjevanja pogoja PCT (preboleli, cepljeni, testirani) za vse. Pogoj PCT morajo tako izpolnjevati vsi, ki opravljajo kakršnokoli delo, torej zaposleni, prostovoljci, študentje, ki delo opravljajo preko študentske napotnice, idr., in uporabniki vseh storitev – stranke, uporabniki, kupci ipd. Izjema pri izkazovanju pogoja PCT pa bodo nekateri uporabniki socialnih in humanitarnih programov. Vse osebe, ki opravljajo delo, lahko pogoj PCT, poleg dokazila o cepljenju ali prebolevnosti, izpolnijo z rednim tedenskim testiranjem ali samotestiranjem.

Več

SUBVENCIONIRANJE MINIMALNE PLAČE LAHKO UVELJAVLJATE DO 30. JUNIJA

Datum objave: 9. 2. 2021

Če plača delavca v nevladni organizaciji, za polni delovni čas in brez dodatkov ter dela plače za delovno uspešnost in dela plače za poslovno uspešnost, ne presega zneska minimalne plače (1024,24 evrov), boste upravičeni do povračila dela minimalne plače v višini mesečne subvencije 50 evrov. Subvencijo vam bo krila država. Ukrep določa Zakon o dodatnih ukrepih za omilitev posledic COVID-19 (ZDUOP) in velja od 1. januarja do 30. junija 2021.

Več

KDO JE UPRAVIČEN DO KRIZNEGA DODATKA PO #PKP8?

Datum objave: 9. 2. 2021

Zakon o dodatnih ukrepih za omilitev posledic COVID-19 (ZDUOP) prinaša nekaj sprememb glede na krizni dodatek, ki ga je določal #PKP7. Nevladna organizacija mora vsakemu svojemu zaposlenemu, ki dela in čigar mesečna plača za november 2020, pri kateri se ne upošteva plačilo za poslovno uspešnost, ni presegla 1.881,16 EVR (bruto I) izplačati ob plači za mesec januar 2021 krizni dodatek v višini 200 evrov.

Več

ZAPOSLENI SO LAHKO BREZ POTRDILA ZDRAVNIKA Z DELA ZARADI BOLEZNI ODSOTNI DO TRI DNI TUDI V LETU 2021

Datum objave: 9. 2. 2021

Zaposleni bodo od 5. 2. 2021 lahko enkrat v letu 2021 zaradi bolezni odsotni od dela brez potrdila o upravičenosti zadržanosti od dela, ki ga izda zdravnik. Brez potrdila bodo lahko odsotni največ tri zaporedne delovne dni v kosu. To pomeni, da si morajo ti trije delovni dnevi koledarsko slediti.

Več

Novost: Bolniške za delavce, zaposlene pri izvajalcih namestitvenih programov, krije država

Datum objave: 4. 1. 2021

Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19, ki je začel veljati 31. 12. 2020, določa tudi možnost povračila nadomestila plače za bolniško odsotnost delavca. A to ne velja za vse. Na CNVOS smo se trudili in na koncu uspeli, da ta državna pomoč vključuje tudi tiste delavce in organizacije, ki izvajajo socialnovarstvene programe – namestitveni program.

Več

#PKP7: obvezni krizni dodatek le za tiste, ki so v decembru delali

Datum objave: 4. 1. 2021

Za razliko od kriznega dodatka, ki so ga v spomladanskih mesecih prejeli vsi zaposleni, zdaj velja, da so do dodatka upravičeni le tisti zaposleni, ki so v mesecu decembru delali – torej niso bili na primer na začasnem čakanju na delo – in katerih zadnja izplačana mesečna plača ni presegla 1881,16 evrov.

Več

Ukrepi za varnost in zdravje pri delu – ne pozabite na prilagoditev dokumentacije

Datum objave: 8. 12. 2020

Delodajalci so skladno z zakonodajo s področja varnosti in zdravja pri delu dolžni zagotavljati varnost in zdravje delavcev pri delu. Epidemija koronavirusa je že terjala številne prilagoditve na delovnega procesa in okolja. Ob tem NVO svetujemo, da pregledajo obstoječo dokumentacijo in interne akte s področja varnosti pri delu ter jih glede na spremenjene razmere in sprejete ukrepe ustrezno dopolnijo.

Več

#PKP6 in nevladne organizacije: kaj morate vedeti?

Datum objave: 30. 11. 2020, nazadnje posodobljeno: 29. 3. 2021

Zbrali smo poglavitne rešitve, ki jih šesti protikoronski paket ukrepov prinaša tudi za nevladne organizacije. Preberite, kako je s povračilom nadomestila plače za delavce, ki dela ne opravljajo zaradi višje sile, katere organizacije so oproščene najemnine, o čem je treba obvestiti inšpektorja za delo pred začetkom dela na domu itd.

Več

Nova pravila odrejanja karantene

Objavljeno: 26. 10. 2020, posodobljeno: 12. 11. 2020

Ministrstvo za zdravje je v času razglasitve epidemije že v oktobru pripravilo poseben protokol, na podlagi katerega morate takoj, ko izveste, da je vaš delavec okužen z novim koronavirusom, opraviti poizvedbo o njegovih visoko rizičnih stikih v organizaciji. Po novih usmeritvah pa sedaj velja, da seznam delavcev, ki predstavljajo visoko rizični stik, če je le mogoče, določite skupaj s pogodbenim specialistom medicine dela. Tako po na novo pripravljenem protokolu Ministrstva za zdravje, sodelovanje s specialisti medicine dela ni več nujno potrebno, je pa priporočljivo. Delavcem, ki so prepoznani kot visoko rizični stiki, morate posredovati Navodila NIJZ za karanteno na domu. Če vam delovni proces to omogoča, jim lahko odredite delo na domu oziroma organizirate delo tako, da ne bo možen nikakršen prenos morebitne okužbe. Delo na domu lahko delavcem odredite v okviru njihovih delovnih nalog.

Več

Novost: brez potrdila zdravnika so lahko zaposleni z dela odsotni do tri dni

Objavljeno: 19. 10. 2020

Zaposleni bodo lahko od predvidoma 24. oktobra 2020 zaradi bolezni odsotni od dela brez potrdila o upravičenosti zadržanosti od dela, ki ga izda zdravnik. Brez potrdila bodo lahko odsotni največ tri zaporedne delovne dni v kosu, in sicer največ enkrat v posameznem koledarskem letu.

Delavci bodo morali svojega delodajalca pisno ali elektronsko o tem obvestiti, in sicer prvi dan svoje odsotnosti. V času odsotnosti delavec ne bo smel opravljati pridobitne dejavnosti ali se gibati izven kraja svojega bivanja.

V primeru, da bo delavec odsoten zaradi bolezni več kot tri zaporedne dni, se šteje, da delavec pravice do kratkotrajne odsotnosti ni izkoristil. Če pa je delavec odsoten le dva dni, se šteje, da je bila ta pravica izkoriščena v celoti.

Delavec bo za čas kratkotrajne odsotnosti upravičen do 80 odstotkov svoje plače v preteklem mesecu za polni delovni čas.

Nadomestilo plače mu obračunate in izplačate kot v primeru ostalih nadomestil, Zavod za zdravstveno zavarovanje RS pa vam bo celotno izplačilo povrnil na podlagi elektronske vloge, ki jo morate vložiti najkasneje do 31. marca 2021 (razen, če bo Vlada RS ukrep podaljšala).

Ukrep kratkotrajne odsotnosti velja do 31. decembra 2020, Vlada RS pa ga lahko s sklepom podaljša do 30. junija 2021.