delno subvencioniranje skrajšanega delovnega časa

faq

Gre za ukrep najnovejšega protikoronskega interventnega zakona (ZIUOOPE), ki delodajalcu v obdobju med 1. junijem in 31. decembrom 2020 omogoča, da delavcu, ki ima pogodbo sklenjeno za polni delovni čas (40 ur na teden), odredi delo s skrajšanim delovnim časom, če mu zaradi posledic epidemije in iz poslovnih razlogov ne more zagotavljati dela v polnem obsegu. Delodajalec lahko delavcu skrajša delovni čas za do 20 ur na teden, 20 ur pa mu mora zagotavljati delo.

Ne, na delo s skrajšanim delovnim časom ne morete napotiti delavca, ki je upravičen do dela s krajšim delovnim časom na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu.

Najprej določite obseg dela s skrajšanim delovnim časom (na primer 35 ur na teden), število zaposlenih (na primer 2 delavca od skupno 4), ki jim boste takšno delo odredili in čas trajanja dela s skrajšanim delovnim časom (na primer do 31. 12. 2020 oziroma do preklica). Delavec ne sme biti na čakanju manj kot 5 ur na teden (torej maksimalni obseg dela je 35 ur na teden).

Ker v NVO praviloma ni reprezentativnih sindikatov, je treba delavce nato obvestiti o tem, da se bo odredilo delo s skrajšanim delovnim časom, v kakšnem obsegu in koliko delavce. Delavce se obvesti na pri vas običajen način (na primer na sestanku, z obvestilom na oglasni deski, ipd.).

Pripravite pisno odredbo, s katero delavcu odredite delo s skrajšanim delovnim časom. Odredbo naj sprejme oseba, ki je pooblaščena za sklepanje pogodb o zaposlitvi.

Najkasneje v roku 3 delovnih dni od odreditve dela s skrajšanim delovnim časom morate Zavodu RS za zaposlovanje sporočiti, da je bilo delavcu odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom. To morajo storiti tudi NVO, ki za subvencijo ne bodo zaprosile. To naredite tako, da obvestilo pošljete po elektronski pošti na naslov: obvestilacas@ess.gov.si. Obvestilo naj vsebuje  naziv NVO in matično številko, število delavcev, ki ste  jim odredili delo s skrajšanim delovnim časom, in datum odreditve takšnega dela. Dokazilo o poslanem obvestilu je obvezna priloga k vlogi za dodelitev subvencije. Lastno obvestilo odreditvi dela s skrajšanim delovnim časom si lahko izdelate v e-pravniku ali uporabite vzorec v word dokumentu.

Pisna odredba naj vsebuje vsaj (lastno odredbo o skrajšanjem delovnega časa si lahko izdelate v e-pravniku ali uporabite vzorec v word dokumentu):

  • obseg skrajšanega delovnega časa. Ta ne sme biti krajši od polovice polnega delovnega časa. Na primer določite, da delavcu odrejate skrajšani delovni čas 35 ur na teden, hkrati pa ga za čas 5 ur na teden napotujete na začasno čakanje na delo doma.
  • čas trajanja dela s skrajšanim delovnim časom. Na primer določite, da bo delavec delo s skrajšanim delovnim časom opravljal od 15. junija do preklica oziroma do 31. decembra 2020.
  • razporeditev delovnega časa ali način razporeditve delovnega časa. Na primer določite, da bo delavec delo opravljal vsak dan od 7.00 do 14.00 (v primeru, da ste določili 35 urni delovnik).
  • čas trajanja odmora med delom. Čas trajanja odmora določite sorazmerno glede na dolžino delovnega časa, ki ga delavec opravi na dan, ko dela.
  • višino povračila stroškov v zvezi z delom. Delavec je upravičen do povračila stroškov v zvezi z delom kot je določeno v ZDR-1.
  • možnost in način poziva delavcu, da delo ponovno opravlja s polnim delovnim časom. Delodajalec lahko delavca kadarkoli pozove, da začne opravljati delo s polnim delovnim časom. Na primer določite, da boste delavca o začetku opravljanja dela s polnim delovnim časom obvestili pisno, na njegov elektronski naslov, najmanj en dan pred začetkom.
  • višino nadomestila plače. Delavec je za čas, ko ne bo delal, upravičen do nadomestila plače.

Da, NVO, ki ima več delavcev, lahko uporabi oba ukrepa - enim odredi čakanje na domu, drugim pa skrajšan delovni čas.

Delavcu za čas, ko dejansko dela, pripada plača (sorazmerni del plače izračunamo glede na njegovo dejansko prisotnost na delu). Za preostali čas (ko ne dela oziroma je na čakanju) mu pripada nadomestilo plače v višini 80 % njegove povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti.

Če delavec v obdobju zaposlitve v zadnjih treh mesecih ni delal in je za ves čas prejemal nadomestilo plače, je osnova za nadomestilo enaka osnovi za nadomestilo plače v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v celotnem obdobju zadnjih treh mesecev ni prejel niti ene mesečne plače, mu pripada nadomestilo plače v višini osnovne plače, določene v pogodbi o zaposlitvi. Višina nadomestila plače ne sme presegati višine plače, ki bi jo delavec prejel, če bi delal.

Delavcu, ki mu odredimo skrajšan delovni čas, pripada letni dopust v polnem trajanju in tudi polni regres. Kljub odreditvi dela za skrajšan delovni čas ostaja namreč delavec vključen v socialna zavarovanja v polnem obsegu (za polni delovni čas).

Delavec, ki ste mu odredili delo s skrajšanim delovnim časom, ohrani vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, kot da bi delal polni delovni čas, z nekaj izjemami:

  • za čas, ko je napoten na čakanje na delo, prejema nadomestilo plače,
  • do odmora med delom je delavec upravičen sorazmerno s časom, prebitim na delu. Čas trajanja odmora določite sorazmerno glede na dolžino delovnega časa, ki ga delavec opravi na dan, ko dela. Velja, da če je njegov delovni čas krajši kot štiri ure na dan, nima pravice do odmora,

do povračila stroškov za malico je delavec upravičen le, če dela vsaj štiri ure na dan. Delavci, ki so zaposleni v invalidskih in humanitarnih organizacijah, so do povračila stroškov za malico upravičeni le, če delajo več kot štiri ure na dan.

Država delodajalcu, ki izpolnjuje pogoje, dodeli subvencijo glede na število ur, ko delavec dela oziroma je na čakanju.

Subvencija je določena v nominalnem znesku in ni odvisna od plače delavca ampak le od obsega skrajšanja delovnega časa.

Število ur, ko je delavec na delu Višina subvencije
20 do 24 ur tedensko 448 evrov
25 do 29 ur tedensko 336 evrov
30 do 34 tedensko 224 evrov
35 ur tedensko 112 evrov

Pravico do subvencije lahko uveljavlja nevladna organizacija, ki :

  • je bila v Poslovni register Slovenije vpisana pred 13. marcem 2020,
  • zaposluje delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas in
  • po njeni oceni najmanj 10 % delavcem mesečno ne more zagotavljati najmanj 90 % dela.

NVO mora pri Zavodu RS za zaposlovanje vložiti vlogo v 15 dneh po odreditvi skrajšanega delovnega časa.

NVO ima sledeče obveznosti:

  • Najkasneje v roku 3 delovnih dni od odreditve dela s skrajšanim delovnim časom morate Zavodu RS za zaposlovanje sporočiti, da je bilo delavcu odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom.
  • Dosledno vodite evidenco o izrabi delovnega časa delavca, ki mu odredite delo s skrajšanim delovnim časom. Iz nje mora biti razviden čas prihoda in odhoda z dela. Čas prihoda in odhoda z dela morate vpisati v evidenco o izrabi delovnega časa ob dejanskem prihodu in odhodu delavca z dela. Torej ne oboje šele na koncu delavnika.
  • V obdobju prejemanja subvencije in še mesec dni po tem obdobju ne smete začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki ste jim odredili delo s skrajšanim delovnim časom, ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred 13. marcem 2020 in delodajalec za te delavce ni uveljavil subvencije po zakonu ZIUOOPE ali ZIUZEOP.
  • V obdobju prejemanja subvencije ne smete odrejati nadurnega dela, neenakomerno razporediti ali začasno prerazporediti delovnega časa, če to delo lahko opravite z delavci, ki jim je odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom.
  • V obdobju prejemanja subvencije morate delavcem, ki ste jim odredili delo s skrajšanim delovnim časom, redno izplačevati plačo in nadomestilo plače v sorazmernem delu glede na odrejeni delež dela oziroma delnega začasnega čakanja na delo
  • V.

Če prekrši katero od teh obveznosti, mora NVO subvencijo vrniti z zamudnimi obrestmi.

Sredstva prejetih subvencij za delno povračilo nadomestil plače boste morali vrniti z zamudnimi obresti v celoti, če :

  • boste v obdobju prejemanja subvencije začeli postopke odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov delavcem, ki ste jim odredili delo s skrajšanim delovnim časom ali večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred 13. marcem 2020 in za te delavce niste uveljavili subvencije po tem zakonu ali ZIUZEOP,
  • boste v obdobju prejemanja subvencije in še mesec dni po tem obdobju odredili nadurno delo, neenakomerno razporedili ali začasno prerazporedili delovni čas, in bi to delo lahko opravili z delavci, ki ste jim odredili delo s skrajšanim delovnim časom,
  • v obdobju prejemanja subvencij delavcem, ki ste jim odredili delo s skrajšanim delovnim časom, ne boste redno izplačevali plače in nadomestila plače v sorazmernem deležu,
  • ne boste vodili evidence o izrabi delovnega časa delavca, kateremu ste odredili delo s skrajšanim delovnim časom,
  • boste od 30. 5. 2020 dalje poslovodstvu izplačali nagrado oziroma del plače za poslovno uspešnost.
  • ne boste v roku obvestili Zavod RS za zaposlovanje o odreditvi dela s skrajšanim delovnim časom ali

boste v obdobju prejemanja subvencije ali v obdobju po prenehanju prejemanja, ki je enako obdobju prejemanja subvencije, začeli postopke likvidacije organizacije.

Delavec se lahko v času odrejenega skrajšanega delovnega časa prijavi v evidenco iskalcev zaposlitve in se lahko vključi v ukrepe, ki jih Zavod RS za zaposlovanje zagotavlja prijavljenim iskalcem zaposlitve. V primeru vključitve se delavcu za čas čakanja na delo višina nadomestila ne spremeni.

 

Webinar: Tretji proti-koronski paket

Video posnetek webinarja »Tretji proti-koronski paket«

 

FAQ z webinarja »Tretji proti-koronski paket«

ZIUOOPE ne določa, koliko časa mora biti delavec pri vas zaposlen, če mu želite odrediti delo s skrajšanim delovnim časom. Tako ni predvideno, da bi moral biti delavec pri vas zaposlen že neko obdobje, preden bi mu lahko odredili delo s skrajšanim delovnim časom.

Za prostovoljce, ki so delovali v času epidemije, a niso bili vključeni v delovanje pod okriljem civilne zaščite, ni predvidenih posebnih ukrepov.

CNVOS si je v okviru priprave zakona sicer prizadeval, da bi se takšni dodatki izplačali tudi ostalim prostovoljcem in da bi jih država povrnila prostovoljskim organizacijam, a predlog ni bil sprejet.

Ker gre za subvencijo delodajalcu, višina le te ne vpliva na prejem nadomestila za primer brezposelnosti po poteku pogodbe o zaposlitvi. Enako velja tudi za materinsko, očetovsko ali starševsko nadomestilo.

Lahko pa dejstvo, da prejemate nadomestilo plače, vpliva na višino nadomestila za primer brezposelnosti, materinskega ali očetovskega in starševskega nadomestila.

Eden od pogojev, ki jih mora NVO izpolnjevati za upravičenost do subvencije skrajšanja polnega delovnega časa je, da gre za delavca, ki je zaposlen na podlagi pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas in mu je bilo odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom.

Delavcem, ki delajo na podlagi pogodbe o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, ne morete odrediti dela s skrajšanim delovnim časom.

ZIUOOPE določa, da lahko delodajalec odredi delo delavcu, ki ima sklenjeno pogodbo za polni delovni čas. Glede na stališče ZRSZ delodajalec oseb, za katere prejema subvencijo za zaposlitev v okviru programov aktivne politike zaposlovanja, ne more vključiti v ukrep subvencioniranja skrajšanja polnega delovnega časa.

 

Članki