Evropska komisija in Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) sta 22. novembra objavili skupno poročilo Pregled zdravstva: Evropa 2018, ki kaže, da se je stalno podaljševanje pričakovane življenjske dobe upočasnilo in da še vedno obstajajo velike razlike med državami in znotraj njih, pri čemer so zlasti zapostavljene osebe z nizko stopnjo izobrazbe.
Kot so ob objavi poročila sporočili iz Predstavništva Komisije v Sloveniji, Komisija in OECD v poročilu posebej pozivata k izboljšanju duševnega zdravja in preprečevanju duševnih motenj, ki nimajo le socialnih posledic, temveč pomenijo tudi stroške, ki na ravni EU po ocenah znašajo več kot 4 % BDP-ja. Potrebno je tudi ukrepanje za odpravljanje dejavnikov tveganja, kot so kajenje, alkohol in debelost, ter zmanjšanje prezgodnje umrljivosti, zagotavljanje splošnega dostopa do oskrbe in krepitev prožnosti zdravstvenih sistemov.
Poročilo temelji na primerjalnih analizah zdravstvenega stanja državljanov EU in uspešnosti zdravstvenih sistemov v 28 državah članicah EU, petih državah kandidatkah in treh državah Efte. Po podatkih poročila se pričakovana življenjska doba v EU zelo razlikuje ne samo glede na spol, pač pa tudi glede na socialno-ekonomski položaj. Tako se lahko pričakuje, da bodo na primer 30-letni moški z nizko stopnjo izobrazbe v EU v povprečju živeli približno osem let manj kot tisti z visokošolsko izobrazbo. Pričakovana življenjska doba ob rojstvu v Sloveniji za ženske je 84,3 leta, za moške pa 78,2 leta (povprečje EU 83,6 leta za ženske in 78,2 za moške). Umrljivost za rakom še posebej izstopa, saj je 15 % višja od povprečja EU. Stopnja samomorilnosti v Sloveniji med celotnim prebivalstvom pa je bila leta 2015 s približno 20 smrtnimi primeri na 100.000 prebivalcev skoraj dvakrat višja od povprečja EU in druga najvišja v EU.
