Evropska komisija je 5. decembra predstavila akcijski načrt, s katerim želi okrepiti prizadevanja za preprečevanje dezinformacij v Evropi in drugod.

Kot so ob predstavitvi akcijskega načrta sporočili iz Predstavništva Komisije v Sloveniji, se ta osredotoča na štiri ključna področja za krepitev zmogljivosti EU ter tesnejše sodelovanje med državami članicami in EU:

  • Boljše odkrivanje: projektne skupine za strateško komuniciranje in hibridna fuzijska celica EU v okviru Evropske službe za zunanje delovanje ter delegacije EU v državah sosedstva se bodo znatno okrepile z dodatnim specializiranim osebjem in orodji za analizo podatkov. Proračun za strateško komuniciranje Evropske službe za zunanje delovanje, ki je namenjen boju proti dezinformacijam in ozaveščanju o njihovih škodljivih učinkih, naj bi se več kot podvojil, in sicer naj bi se z 1,9 milijona evrov v letu 2018 povečal na 5 milijonov evrov v letu 2019. Države članice EU bi morale te ukrepe dopolniti s krepitvijo lastnih sredstev za boj proti dezinformacijam.

  • Usklajeno odzivanje: med institucijami EU in državami članicami bo vzpostavljen poseben sistem hitrega opozarjanja, ki naj bi olajšal izmenjavo podatkov in ocen dezinformacijskih kampanj ter omogočil opozarjanje na grožnje dezinformacij v realnem času. Institucije EU in države članice se bodo osredotočile tudi na proaktivno in objektivno komuniciranje o vrednotah in politikah Unije.

  • Spletne platforme in industrija: podpisniki kodeksa ravnanja bi morali hitro in učinkovito izvesti zaveze iz kodeksa in se osredotočiti na ukrepe, ki so nujni za evropske volitve leta 2019. Med takimi ukrepi so zlasti zagotavljanje preglednosti političnega oglaševanja, krepitev prizadevanj za ukinitev aktivnih lažnih računov, označevanje nečloveških interakcij (samodejno širjenje sporočil z boti) ter sodelovanje s preverjevalci dejstev in akademskimi raziskovalci pri odkrivanju dezinformacijskih kampanj ter zagotavljanju večje prepoznavnosti in razširjenosti preverjenih vsebin. Komisija bo s pomočjo evropske skupine regulatorjev na področju avdiovizualnih medijskih storitev zagotovila pozorno in stalno spremljanje izvajanja teh zavez.

  • Ozaveščanje in opolnomočenje državljanov: poleg ciljno usmerjenih kampanj ozaveščanja bodo institucije EU in države članice spodbujale medijsko pismenost s posebnimi programi. Nacionalnim večdisciplinarnim skupinam neodvisnih preverjevalcev dejstev in raziskovalcev bo zagotovljena podpora za odkrivanje in razkrivanje dezinformacijskih kampanj v družbenih omrežjih.

Sistem hitrega opozarjanja bo glede na evropske volitve vzpostavljen do marca 2019, pri čemer bodo relevantni viri dodatno okrepljeni. Podpisniki kodeksa ravnanja bodo morali Komisiji informacije o izvajanju kodeksa prvič predložiti do konca leta 2018, Komisija pa jih bo nato objavila januarja 2019. Med januarjem in majem bodo morale spletne platforme Komisiji poročati mesečno. Komisija bo izvedla tudi celovito oceno prvih dvanajstih mesecev izvajanja kodeksa. Če se bo izkazalo, da izvajanje in učinek kodeksa ravnanja nista zadovoljiva, lahko Komisija predlaga nadaljnje ukrepe, med drugim regulativne.