Varnejši prostori med feministično teorijo in prakso: Tea Hvala

"Z izrazom varni prostori za ženske je feminizem drugega vala označil strategijo od države in moških ločenega druženja in (so)delovanja žensk v samoorganiziranih javnih prostorih. A strategija je starejša od feminizma in starejša od kapitalizma; v srednjem veku so se ženske zbirale na gmajnah in tržnicah, kjer so si dialoško izoblikovale svoj pogled na dogajanje v skupnosti, ki se je razlikoval od pogleda moških. Danes koncept varnejših prostorov najpogosteje udejanjajo feministične in LGBT skupine, kot tehniko ograjevanja od pritiskov kapitala in zahtev po asimilaciji pa jih pod različnimi imeni (zaščiteni prostori, prostori za zatirane, kontrajavnosti, opozicionalni prostori, avtonomni prostori) srečamo v anarhističnih in drugih skupnostih, ki težijo k avtonomiji. Med varnejše prostore spadajo tudi ločena kopališča in savne za ženske, vse naštete, tudi na videz apolitične pobude, pa se soočajo z nerazumevanjem širše javnosti. Ta jim očita »separatizem«, »boječnost«, »omejevanje svobode govora« in celo »diskriminacijo moških«. A medtem ko feministična teorija tovrstne ugovore zlahka zavrne, se je pred težjo nalogo znašla ob vdiranju neoliberalne retorike v samo prakso ločenega delovanja. Kako nanjo vpliva psihologiziranje političnih razlik in individualiziranje strukturne izključenosti? In kako v dobi »nove brutalnosti«, ko zahodne države v imenu »nacionalne varnosti« ustrahujejo svoje državljane s »teroristi«, ob tem pa z najsodobnejšim orožjem tolčejo po izmišljenih sovražnikih, zagovarjati koncept varnejših prostorov za zatirane, če slednji s pristajanjem na neoliberalno retoriko sami mistificirajo nasilni izvor družbene nepravičnosti? O tem bo govora na primerih iz Jugoslavije, Slovenije, Nemčije in ZDA."