Se ti zdi, da se zgodovina ne more ponoviti, saj smo se že vse naučili iz nje?
Misliš, da bi zaznali, če bi se vzorci iz zgodovine začeli ponavljati in zategnili ročno, preden bi bilo prepozno?

Mnogo radikalnih sprememb, o katerih se učimo v šoli (npr. holokavst), se ni zgodilo čez noč, temveč so bile rezultat dolgotrajnejših vzorcev dehumanizacije določene skupine ljudi s pomočjo propagande. Te vzorce raziskujejo v projektu Meeting Memories: Learning from the Past to Confront Dehumanization Today.

Socialna akademija vabi na dva dogodka, ki ju organizirajo v februarju, kjer bodo raziskovali pomen ohranjanja spominov.

 

POGOVOR: Poti ustne zgodovine (Zoom, 9. 2. 2023 ob 17.00)

Svoja ustno zgodovinska raziskovanja bo predstavila profesorica dr. Urška Strle, ki si je v svoji akademski karieri kot tudi življenjski poti, ustvarila mnogo stikov in s tem izčrpnih minut pogovorov na diktafonu. V pogovoru z Matejo Kužner Čelešnik bo udeležence popeljala v prostranstva, svoje izkušnje, poti ter čare, a tudi pasti ustne zgodovine kot načina raziskovanja preteklosti.

Več informacij in prijave


DELAVNICA: “Vojna nima ženskega obraza” – je to res? (Ljubljana, 23. 2. 2023 ob 17.00)

Vojna nima ženskega obraza” je naslov prodornega romana Svetlane Aleksijevič, ki nakaže na problematiko zatajevanja in zapostavljanja vloge žensk v času (druge svetovne) vojne.

Čeprav velja prepričanje, da ženske v vojni »niso imele obraza«, fotografski viri pričajo drugače. Kakšne podobe žensk so fotoreporterji lovili v svoje objektive? Je fotografija vselej verodostojen vir (ne)pričevanja?

To sta vprašanji, ki ju bodo na delavnici poskušali nasloviti in s tem spoznati področje, ki v zgodovini žensk velikokrat izostane.

Več informacij in prijave