CNVOS je MDDSZ v okviru javne razprave k osnutku Zakona o enakosti žensk in moških predlagal spremembe, ki odpravljajo neenakopraven položaj društev ter zavodov in ustanov. Vse nevladne organizacije naj imajo možnost pridobiti status delovanja v javnem interesu, pri čemer naj za vse veljajo enaki standardni. To pomeni tudi enake pogoje za uveljavljanje pravic, ki jih zagotavlja status, kot je na primer možnost prejemati 0,5% dohodnine.
Zavod Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij – CNVOS je v okviru javne razprave o osnutku novega Zakon o enakosti žensk in moških Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti posredoval svoje pripombe in predloge.
NVO, ki delujejo na področju odprave diskriminacije zaradi spola, ali ki si prizadevajo za uresničitev načela enakosti spolov, lahko trenutno pridobijo t.i. status v javnem interesu samo, če so organizirane kot društva. To jim to omogoča Zakona o društvih – ZDru-1. Ostale NVO, kot so zavodi ali ustanove, kljub temu, da izvajajo enake ali podobne koristne dejavnosti in dosegajo primerljive rezultate, statusa ne morejo pridobiti. Posledično so prikrajšane tudi za ugodnosti, ki jih status v javnem interesu prinaša – ni jim mogoče nameniti dela dohodnine, nimajo pravice do brezplačne uporabe občinskih prostorov, niso oproščene taks in podobno. CNVOS je zato predlagal, da naj novi zakon, ki celostno ureja področje enakosti žensk in moških, po vzoru drugih predpisov uredi tudi pridobitev statusa v javnem interesu, in sicer tako, da lahko takšen status v javnem pridobijo vse NVO, ne glede na svojo pravno formalno obliko.
Osnutek zakona predvideva tudi, da lahko društva v javnem interesu kot stranski udeleženci sodelujejo v upravnih in sodnih postopkih zaradi kršitve prepovedi diskriminacije in s svojim znanjem aktivno pomagajo žrtvi diskriminacije. Takšna udeležba NVO v postopkih je dobrodošla, smiselno pa je, da se omogoči vsem NVO, ki imajo status v javnem interesu na področju enakosti spolov, in ne zgolj društvom.
V zvezi s sodelovanjem med NVO na področju enakosti spolov in državo osnutek zakona predvideva še ustanovitev posebnega strokovno posvetovalnega telesa - sveta za enakost žensk in moških. Ker osnutek ne ureja, kakšna naj bi bila njegova sestava, je CNVOS predlagal, naj se zakonsko določi, da so članice oziroma člani tega sveta tudi predstavnice in predstavniki nevladnih organizacij. Pri tem je nadalje pomembno, da takšne predstavnice in predstavnike imenujejo NVO same, in sicer po vnaprej določenem in demokratičnem postopku. To bi bilo zagotovilo, da ministrstvo »predstavnikov« ne bi imenovalo kar samo in tako zgolj navidezno zagotavljalo dialog z NVO.
Nadalje je CNVOS predlagal tudi, da zakon podrobneje uredi projekte in dejavnosti NVO, ki jih financira pristojno ministrstvo, saj osnutek takšno obveznost določa zelo splošno. Poleg splošnih projektov s področja enakosti spolov, kot jih je v preteklosti že financiral Urad za enake možnosti, naj se v zakonu določi tudi obveznost financiranja tistih projektov NVO, ki spodbujajo t.i. splošne in posebne ukrepe, ki jih zakon nalaga različnim deležnikom (delodajalcem, izobraževalnim institucijam, organizacijam civilne družbe, idr.). Kot posebne projekte naj se finančno podpre tudi vse tiste, ki bodo vključevali pomoč NVO žrtvam diskriminacije v upravnih in sodnih postopkih, kjer bodo NVO po novem lahko udeleženci.
Ker osnutek zakona predvideva sprejem posebne nacionalne strategije na področju enakosti spolov in posamezne akcijske plane za njeno uresničitev, je CNVOS končno predlagal tudi, da se vsebina takšnih akcijskih načrtov jasno opredeli na način, da bo iz nje razvidno, katere cilje je potrebno doseči in kateri državni organ je zato odgovoren.
Svojo podporo podanim predlogom so izrazili tudi Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC, Mirovni inštitut in Društvo SOS - SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja.
PREDLOGI K OSNUTKU ZAKONA O ENAKOSTI ZENSK IN MOSKIH (CNVOS, 5. 4. 2013)
