Proti nedemokratičnim postopanjem Ministrstva za kulturo

15. april 2013

Spoštovani minister Grilc!

Vesel sem, da so vas naši argumenti prepričali, da je ideja, da bi ministrstvo kar samo določalo, kdo se bo z vami pogovarjal v imenu nevladnih organizacij, za današnji čas vendarle preveč etatistična.

Rahel dvom v dolgo senco bivšega ministra Turka sicer vseeno ostaja. Zato upam, da nam v prihodnje na naša pisma in predloge ne boste več odgovarjali preko medijev, kot ste to storili v petek, saj so spomini na Turkovo tviteraštvo še zelo sveži.

A če me veseli, da se je ministrstvo odreklo neposredni uzurpaciji, pa smo v nevladnih organizacijah lahko mnogo manj zadovoljni s tem, da izbor prepuščate nacionalnemu svetu za kulturo. S tem namreč zagate v ničemer ne rešujete. Pišete, da je »nacionalni svet za kulturo (…) tisti subjekt, ki ima na podlagi veljavnega Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo status predstavnika civilne družbe, in ki v postopkih oblikovanja in sprejemanja kulturne politike z ministrstvom sodeluje kot neodvisno telo.«

Žal ne bo držalo. V ZUJIK-u ni niti besede o tem, da bi svet predstavljal civilno družbo. V njegovem 16. členu je namreč določeno le, da je nacionalni svet neodvisno telo, kar pa s samo reprezentativnostjo nima nič. Pisci zakona so se očitno zavedali, kakšna miselna akrobacija bi bila, če bi organu, pri katerega sestavi ima ključno besedo vlada, pripisovali predstavljanje civilne družbe. Pri imenovanju njegovih članov nima namreč sama prav nobene avtonomije, ki je temeljni pogoj za kakršen koli govor o reprezentativnosti. Veljavni zakon je popolnoma jasen: »Predsednika in šest članov sveta imenuje državni zbor na predlog vlade (…).«

Tudi po sedaj predvideni spremembi bo zato postopek skorajda popolnoma identičen tistemu, ki ga je uvedel bivši minister, ko je uzurpiral imenovanje predstavnikov športnih nevladnih organizacij v Svet Fundacije za šport. Od športnih organizacij je namreč izbiro njihovih predstavnikov prenesel na Strokovni svet Republike Slovenije za šport, ki je prav tako neodvisen organ. Seveda vaši kolegi, poslanci Pozitivne Slovenije, temu niso nasedli, saj ima tudi glede članstva v svetu za šport odločilno besedo vlada, zato so junija lani Turkovim načrtom zelo glasno nasprotovali.

Vaš predlog pa je sicer zelo vprašljiv tudi z vidika pristojnosti nacionalnega sveta. Ta ima namreč zakonsko točno določene naloge, med katerimi ni izbiranja katerih koli predstavnikov. Minister tudi nima zakonske podlage, da bi nacionalnemu svetu z lastnimi sklepi spreminjal pristojnosti, saj bi s tem posegel v materijo, ki se ureja z zakonom. Iz istih razlogov svoje pristojnosti ne more spremeniti niti nacionalni svet sam, pa čeprav bi morda hotel pomagati.

Vaša odločitev me zato na žalost pušča pred dvema »slabšima« izbirama: sprenevedanjem in nepoznavanjem lastnega področnega zakona. Osebno bi mi bilo ljubše, če bi šlo za prvo.

Moram pa oporekati tudi vaši insinuaciji, da smo hotele tri nevladniške mreže, ki smo vam pred tednom pisale, same uzurpirati prostor in neposredno delegirati člane delovne skupine. Očitno ste naše pismo prebrali brez pretirane pozornosti. Če bi ga prebrali skrbno, bi namreč ugotovili, da se ne zavzemamo za nobeno delegiranje, temveč vam predlagamo uporabo najbolj demokratičnega postopka sploh. Ima (v grobem) tri korake:

1. poziv vsem kulturniškim nevladnim organizacijam, da se prijavijo kot elektorji in predlagajo svoje kandidate;
2. javna predstavitev kandidatov in njihov morebiten lasten dogovor o tem, kdo bi bil najprimernejši;
3. volitve vseh kulturniških organizacij, ki so se prijavile kot elektorji, če soglasje med kandidati ni bilo doseženo.

Če bi odprli kakšno od elektronskih povezav, ki smo vam jih navedli za primer, bi videli, da tak odprt, transparenten in popolnoma vključujoč postopek nevladne organizacije prakticiramo že skoraj desetletje. In da ga upoštevajo tako rekoč vsi državni organi z izjemo kulturnega ministrstva. Vaše »skrbi«, da hočemo podpisniki izvornega pisma izigrati društva, ki jih v svojem odzivu navajate, so zato popolnoma odveč. Če bi bil uporabljen postopek, ki ga predlagamo, bi lahko v njem sodelovalo tako Društvo slovenskih pisateljev kot Združenje dramskih umetnikov Slovenije, pa tudi vsa druga z vaše strani navedena združenja.

Zato vam zopet predlagam, da izbor tistih, ki se bodo z vami pogovarjali v imenu nevladnih organizacij, prepustite njim samim. Zgoraj očrtani postopek lahko izvede katerakoli nevladna organizacija, pomembno je le, da se upoštevajo principi demokratičnosti, odprtosti in popolne transparentnosti.

V želji, da smo vas tokrat prepričali, še zlasti pa z željo, da naša komunikacija odslej ne bo rabila več teči preko medijev, vas prijazno pozdravljam.

S spoštovanjem,

Goran Forbici
direktor

Ljubljana, 12. aprila 2013

»V maniri najhujšega etatizma«, kot pišejo predstavniki CNVOS, društva Asociacija in Zveze kulturnih društev, se je minister za kulturo dr. Uroš Grilc po opozorilu treh združenj odločil, da bo izbor predstavnikov nevladnih organizacij v delovnih skupinah za trajni dialog z nevladnim sektorjem in za področje samozaposlenih opravil Nacionalni svet za kulturo RS, minister pa se je v pozivu zavezal, ta predlog spoštovati in sprejeti odločitev.

Nacionalni svet za kulturo je tisti subjekt, ki ima na podlagi veljavnega Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo status predstavnika civilne družbe in ki v postopkih oblikovanja in sprejemanja kulturne politike z ministrstvom sodeluje kot neodvisno telo. Subjekt, čigar obstoj in delovanje po sebi priča o samoomejitvi izvršilne veje oblasti, ko gre za kulturno politiko. Konkretni primer minister uresničuje v duhu napovedi, da se transparentno razmejijo pristojnosti in odgovornosti stroke in politike.

Tako, kot bi bilo neprimerno, da bi minister določal, kdo bo zastopal civilno družbo v obeh delovnih skupinah, bi bilo neprimerno tudi, da bi arbitrarno določil, katera civilna združenja imajo pravico izbirati predstavnike v te skupine in katera ne. Zato je Ministrstvo za kulturo objavilo odprt javni poziv, na katerem lahko vse nevladne organizacije in posamezniki predlagajo člane. V slovenski kulturi deluje več kot 3000 nevladnih organizacij, od tega jih Ministrstvo za kulturo financira 324. Posebej pa je visoka številka tudi tistih društev in združenj, ki imajo stanovski ali reprezentativni status, poleg CNVOS, Asociacije in Zveze kulturnih društev, ne moremo spregledati še vrste drugih z obsežnim članstvom in dejavnostmi so to vsaj še Društvo slovenskih pisateljev (332 članov), Društvo slovenskih književnih prevajalcev (235 članov), Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov (okvirno 700 članov), Združenje dramskih umetnikov Slovenije (362 članov), Društvo baletnih umetnikov Slovenije (okvirno 350), Društvo gledaliških režiserjev (okvirno 45 članov), Društvo slovenskih skladateljev (114 članov), Zveza bibliotekarskih društev Slovenije (okvirno 1300 članov), Slovensko muzejsko društvo (609 članov), Društvo založnikov Slovenije (55 članov), Društvo slovenskih knjigotržcev (50 članov), Društvo baletnih umetnikov (350 članov), Društvo slovenskih filmskih ustvarjalcev (okvirno 160 članov), Društvo restavratorjev Slovenije (307 članov), Slovensko etnološko društvo (301 članov), Slovensko umetnostno zgodovinsko društvo (300 članov), Slovensko konservatorsko društvo (175 članov), Slovensko arheološko društvo (207 članov) in številni drugi. Ministrstvo za kulturo mora zagotavljati kvaliteten javni servis in dialog z vsemi temi društvi, zato ne podpira neposrednega delegiranja le dela teh društev v omenjeni projektni skupini.

Predstavnikom vseh treh nevladnih organizacij se Ministrstvo za kulturo opravičuje za pozni odgovor, vendar je ta posledica zelo resnega iskanja najboljše rešitve za čim kvalitetnejšo participacijo civilne družbe v prihodnjem delu Ministrstva.

12. april 2013

Koalicija Alenke Bratušek z dialogom s civilno družbo očitno res nima sreče. Po fiasku s sprejemanjem referendumskih sprememb in z »neposrečenim« sestankom pri predsedniku državnega zbora Janku Vebru se sedaj podobno dogaja tudi na Ministrstvu za kulturo. To je namreč 2. aprila naznanilo oblikovanje dveh delovnih skupin, v okviru katerih bi naj potekal dialog s civilno družbo. Prva naj bi bila namenjena trajnemu dialogu z nevladnimi organizacijami, druga pa samozaposlenim v kulturi. Vse lepo in prav, če ne bi formiranja delovnih skupin ministrstvo zastavilo v maniri najhujšega etatizma.

Glede na to, da naj bi v eni od skupin šlo za dialog z nevladnimi organizacijami, bi bilo samoumevno pričakovati, da bodo nevladne organizacije v skupini zastopane preko svojih predstavnikov. A na ministrstvu so si zamislili drugače. Nevladne organizacije so pozvali, da naj predlagajo svoje kandidate, nakar bo o tem, kdo si zasluži članstvo v skupini, presodilo kar ministrstvo samo.

Ideja je seveda skregana s temeljnimi načeli demokratičnega dialoga, po katerih si vsaka od strani sama določa, kdo jo bo v pogovorih predstavljal. Tri nevladniške mreže (Center nevladnih organizacij CNVOS, Asociacija – Društvo nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in umetnosti ter Zveza kulturnih društev Slovenije) smo zato ministra na to prejšnjo sredo tudi opozorile in mu predlagale, da naj v skladu z že desetletje uveljavljeno prakso imenovanje njihovih predstavnikov prepusti nevladnim organizacijam. Nevladni sektor namreč že dolgo pozna demokratični postopek izbire svojih predstavnikov, v katerem lahko s svojimi kandidati in volilnim glasom sodeluje prav vsaka nevladna organizacija.

Zaman. Ministru se na pismo vse do danes ni zdelo vredno niti odgovoriti. »Čeprav je predsednica vlade na veliko obljubljala dialog, se zdaj namesto njenih obljub na žalost uresničujejo napovedi njenega takratnega poslanca in zdajšnjega državnega sekretarja Gašperja Mišiča. Kajti z menjavo vlade je kulturniška civilna družba očitno dobila samo drugega 'gazdo',« komentira zaplet direktor CNVOS Goran Forbici. In dodaja, »da bi kulturno ministrstvo enkrat končno že lahko videlo onstran Maistrove, saj Gregorju Virantu prejšnji teden ni padlo na pamet, da bi sindikatom v povabilu na stavkovna pogajanja zapisal, da naj pošljejo predloge svojih kandidatov, pa bo potem on sam izbral, s kom se bo pogovarjal. Kot se seveda še nihče nikoli ni domislil, da bi karkoli podobnega predlagal ljubljanskemu nadškofu, ko gre za verski dialog.«

No, morda pa gre pri vsem skupaj le za dolgo senco bivšega ministra Turka na kulturnem ministrstvu in kratek spomin Pozitivne Slovenije. Spomnimo – ena od (sicer številnih) neslavnih potez Žige Turka in njegovega superministrstva je bila prav vladna uzurpacija izbire predstavnikov športnih nevladnih organizacij v Svet Fundacije za šport. Med najodločnejšimi nasprotniki novele, s katero je lanskega junija Janševa vlada ta podvig izpeljala, pa so bili na pristojnem odboru državnega zbora ravno poslanci Pozitivne Slovenije. Bo očitno že držalo, da oblast kvari – tudi spomin.

Sporočilu prilagamo tudi dopis treh nevladniških mrež ministru Grilcu. Za več informacij smo vam na voljo na 01 542 14 22 ali na e-naslovu zagovornistvo@cnvos.si.

Simon Mlakar
Stiki z javnostmi in člani

    - Dopis predstavnikov nevladnih organizacij v delovni skupini za trajni dialog z nevladnim sektorjem.pdf