Ministrstvu za javno upravo (MJU) smo poslali pripombe k nameravani spremembi Zakona o občinskem redarstvu, po katerem naj bi v komisijah za nadzor občinskih redarjev bili po novem tudi predstavniki nevladnih organizacij, ki delujejo v javnem interesu, in ne več katerih koli nevladnih organizacij, ki so izkazale interes na področju človekovih pravic. Glede na to, da med nevladniki večjega interesa za sodelovanje že sedaj ni bilo, bi takšna sprememba lahko imenovanje predstavnikov še bolj omejila, saj se pogoji v resnici zaostrujejo.
MJU smo posredovali pripombe k osnutku novele Zakona o občinskem redarstvu, in sicer v delu, ki ureja sestavo komisij za oceno zakonitosti in strokovnosti ravnanja občinskega redarstva. Gre za komisijo, ki obravnava predvsem pritožbe zoper delo občinskega redarstva zaradi uporabe prisilnih sredstev. Veljavni zakon glede sestave komisije določa, da je njen član tudi predstavnik nevladnih organizacij, zainteresiranih za nadzor nad varstvom človekovih pravic in svoboščin.
V praksi je pri imenovanju predstavnikov zaradi neizkazanega interesa s strani nevladnih organizacij prihajalo do težav, zato je Ministrstvo želelo z novelo razširiti nabor nevladnih organizacij, ki lahko sodelujejo. Na CNVOS se strinjamo, da se pogoji omilijo in da se sodelovanje omogoči čim širšemu krogu, nas pa hkrati skrbi, ali bo nameravana novela to dejansko dosegla. Ministrstvo je namreč v osnutku predvidelo, da bi lahko sodelovale vse nevladne organizacije, ki delujejo v javnem interesu. V kolikor je bil namreč mišljen pogoj, da mora organizacija imeti podeljen status delovanja v javnem interesu (npr. status društva v javnem interesu), bi to lahko pomenilo velik korak nazaj, saj je takšnih manj kot 20 % vseh nevladnih organizacij. Nameravana sprememba zato ne bi pomagala pri širši vključenosti nevladnih organizacij, ampak prej obratno.
Pripombe CNVOS k osnutku Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o občinskem redarstvu
