Ministrstvo za finance še vedno nasprotuje oprostitvi davka na dobiček za tiste nevladne organizacije, ki jim je država priznala delovanje v javnem interesu. V pojasnilih medijem so za to navedli 5 argumentov oz. trditev. Vse so napačne in zavajajoče. Spodaj pojasnjujemo, zakaj.
1. Ministrstvo za finance: »Predlog se nanaša na nevladni sektor, ki še ni enotno zakonsko definiran.«
To, da gre pri pojmu »nevladne organizacije« za pogovorni izraz, ki v Sloveniji zaenkrat zakonsko ni definiran, v ničemer ne vpliva na predlagano oprostitev. Krog oseb, ki bi bile po našem predlogu v prihodnje oproščene davka na dobiček do višine 40.000 evrov, se namreč da zajeti z neko drugo, zakonsko zelo natančno in konsistentno definirano formulacijo - »nepridobitne osebe zasebnega prava, ki jim je na podlagi posebnega zakona zaradi opravljanja nepridobitne dejavnosti priznan status v javnem interesu ali za katerega poseben zakon določa, da je njihova dejavnost v javnem interesu«.
Ravno zato CNVOS v svojem predlogu ni uporabil pogovornega izraza nevladne organizacije. Pri trditvi finančnega ministrstva gre torej za mešanje jabolk in hrušk in trditev je podobno napačna, kot če bi trdili, da ni mogoče uzakoniti različnih olajšav za podjetja. Tudi izraz »podjetje« namreč ni zakonsko definiran, temveč gre za pogovorno rabo, a vseeno ni težav, ker sovpada s pojmom gospodarske družbe, ki pa zakonsko je definiran.
Obenem dodatno izrecno izpostavljamo, da naš predlog ne predvideva oprostitve davka pri vseh nepridobitnih organizacijah, ampak le pri manjšem delu (cca. 4.000 organizacij), in sicer samo pri tistih, za katere je država na podlagi njihovih preteklih dosežkov in dejavnosti prepoznala, da delujejo v javnem interesu. Med te uvrščamo zgolj nekatere nevladne organizacije, kot so humanitarne organizacije, društva v javnem interesu, gasilska društva in podobne. Krog teh organizacij tudi ni enak tistim, ki so na t. i. seznamu za 0,5% dohodnine in lahko prejemajo dohodninske donacije. Ne vključuje namreč avtomatično vseh ustanov, tudi ne sindikatov ipd.
2. Ministrstvo za finance: »Namen in cilj nepridobitnih oseb ni ustvarjanje presežka.«
Res je – (končni) cilj in namen nepridobitnih pravnih oseb ni presežek/dobiček. Toda to ne pomeni, da ne smejo poslovati pozitivno. Prav nasprotno – če nočejo končati v stečaju, morajo poslovati pozitivno. Pričakovali bi, da bodo to elementarno ekonomsko logiko, ki velja za čisto vsako organizacijo, pridobitno ali nepridobitno, na finančnem ministrstvu vendarle razumeli. Je pa seveda razlika, če organizacija dobiček zasleduje zato, da ga na koncu pospravijo v žep njeni lastniki, ali pa zato, da iz dobička kupi boljšo in sodobnejšo gasilsko opremo, pošlje nekaj več socialno ogroženih otrok na počitnice ali obubožanim razdeli več paketov hrane.
Drugače rečeno – pri nevladnih organizacijah, ki delujejo v javnem interesu, je vse, tudi tržna dejavnost in morebitni dobiček, podrejeno njihovemu osnovnemu cilju. Gasilci organizirajo gasilsko veselico zato, da si lahko privoščijo boljšo opremo ali nov avto, zaradi česar je potem boljša naša požarna varnost. Popolnoma je logično, da želijo z veselico ustvariti dobiček. Če jim na koncu, ko poračunajo stroške, ne bi ostal v rokah presežek, organizacija gasilske veselice sploh ne bi imela smisla. Enako velja za Unicefove voščilnice. Prodajajo jih zato, da zaslužijo za pomoč otrokom.
Ministrstvo za finance ima torej prav, le da se žal niti ne zaveda, kako. Ker ja – dobiček pri nepridobitnih organizacijah nikakor ni cilj, ampak zgolj in samo nujno sredstvo za uresničitev njihovih osnovnih javnokoristnih ciljev.
3. Ministrstvo za finance: »Potrebno je zagotoviti enak položaj davčnih zavezancev.«
Najprej, nepridobitne organizacije so zaradi svoje družbenokoristne funkcije že v obstoječi davčni zakonodaji obravnavane drugače in ugodneje kot gospodarske družbe. Oproščene so plačila davka od donacij, članarin in podobnih prihodkov, kar za gospodarske družbe ne velja. Zato je nenavadno, da se finančno ministrstvo sklicuje na enak položaj davčnih zavezancev, če pa jih v svoji zakonodaji že obravnava različno. In to seveda upravičeno. Ključna razlika med gospodarskimi subjekti in nepridobitnimi organizacijami je, da gospodarske družbe ustvarjajo dobiček zato, da z njim zaslužijo njihovi lastniki, medtem ko ga morajo nepridobitne organizacije uporabiti za svoje osnovne dejavnosti. Izplačila dobička ipd. so pri njih strogo prepovedana. Ta bistvena realna razlika pa seveda opravičuje tudi različno davčno obravnavo.
Sklicevanje na enako davčno obravnavo ni sicer za finančno ministrstvo nobena novost. Pred tremi leti so podobno trdili, ko je šlo za obdavčitev nepremičnih humanitarnih organizacij. Od njih smo takrat slišali, da zanje med prostori Nove Ljubljanske banke na Trgu republike in skladiščem ljubljanskega Rdečega križa ni prav nobene razlike. Oboji so po njihovem pač namenjeni sprejemu in obravnavi strank. To, da pri prvih obubožanim hitro poberejo plačilne kartice in blokirajo tekoče račune, pri drugih pa jim pomagajo s paketom hrane in kakšno plačano položnico, pa da ni nobena bistvena razlika!?
4. Ministrstvo za finance: »Pri določanju davčne obravnave je pomembna jasna opredelitev, transparentnost in učinkovit nadzor. Določanje dodatnih pogojev ali meja za obdavčitev zahteva spremljanje in preverjanje pogojev in pomeni tudi dodatne administrativne omejitve in stroške.«
Kot smo že pojasnili v prvi točki, CNVOS-ov predlog zelo jasno in natančno opredeljuje, za koga bi oprostitev veljala. V praksi torej ne bi bilo prav nobenih enigem. Kar se pa tiče načina, kako bi se oprostitev v praksi uveljavljala, pa naš predlog tudi v ničemer ne odstopa od veljavnega načina obdavčitve, po kateri davčni zavezanec sam obračuna svojo davčno obveznost, ko in če pride do davčnega nadzora pa je dolžan dokazati pravilnost svojih izračunov. Tudi preverjanje izpolnjevanja pogojev, ki jih predlagamo, je zelo enostavno, saj so pogoji formalne narave, torej ali gre za nepridobitno pravno osebo, ki ima odločbo o podelitvi statusa v javnem interesu oziroma za osebo, za katero zakon izrecno pravi, da je v javnem interesu (npr. gasilci). Ne gre torej za nobena zapletena vsebinska vprašanja, ki se recimo davčnim inšpektorjem postavljajo, ko preverjajo upravičenost olajšav za raziskave in razvoj in so pred tako kompleksnimi vprašanji, kot je, ali je določen projekt res raziskovalno-razvojni ali vendarle ne ipd. Če torej ministrstva za finance ne skrbijo stroški in administrativne obremenitve pri olajšavah, ki so zelo kompleksne, potem res ni razloga, da bi jih pri mnogo bolj enostavnih, kot je ta, ki jo predlagamo.
5. Ministrstvo za finance: »Predlog ni skladen s cilji spremembe zakona, to je povečanje konkurenčnosti poslovnega okolja ob hkratnem doseganju finančne konsolidacije.«
Naš predlog je seveda popolnoma skladen s cilji načrtovanih sprememb Zakona o davku od dohodka pravnih sprememb. To je menda jasno vsakomur, ki razume, da javnofinančna konsolidacija in povečanje konkurečnosti poslovnega okolja nista noben cilj sama po sebi, ampak le sredstvi, s katerima želimo doseči, da bi v Sloveniji vsi živeli dostojno in varno. Samo zato sta smiselni in legitimni. Naš predlog potemtakem zasleduje isti cilj kot spremembi, ki ju predlaga ministrstvo, in ni zato nobenih ovir, da jih ne bi združili pod skupno novelo.
Z vidika finančne konsolidacije pa še tole: naš predlog je težak pol milijona … neznatno, glede na to, da naj bi davčna reforma (sprememba ZDDPO in Zakona o dohodnini) po lastnih izračunih ministrstva državni proračun stanjšala za 50 milijonov.
