V petek, 7. oktobra, se je v Cankarjevem domu zgodil zaključni dogodek Finančnega mehanizma EGP in Norveškega finančnega mehanizma v Sloveniji v obdobju 2009–2014. Z okvirno 29 milijoni evrov sredstev, ki vključujejo nepovratna sredstva in sredstva nosilcev projektov, se je v obdobju 2009–2014 v Sloveniji uresničilo več kot 120 projektov.
Specifika tokratnih mehanizmov je bil Sklad za NVO, posebno programsko področje, namenjeno podpori nevladnim organizacijam in njihovim programom. Upravljalca Sklada – Center za informiranje, sodelovanje in razvoj NVO (CNVOS) in Regionalni center za okolje (REC Slovenija) – sta 1,6 milijona evrov razdelila med 33 projektov, v katerih je sodelovalo 79 nevladnih organizacij. Geografsko in področno razpršeni projekti so še posebej obravnavali družbeno pravičnost in socialno enakost, človekove pravice, otroke in mladostnike ter okolje in trajnostni razvoj.
Sklad za NVO je tako med drugim omogočil izvedbo prvega participatornega proračuna v Sloveniji, usmerjanje žensk iz držav bivše Jugoslavije na podjetniško pot, izdajo Politike za začetnice ter analizo pravnega položaja istospolnih partnerstev in starševstva.
S pomočjo Sklada so se na področju ohranjanja okolja in dediščine še posebej izkazali manjši lokalni in geografsko razpršeni projekti – med drugim spodbujanje sadjarstva v Tunjiškem gričevju in uporabe javnega prevoza v Novem mestu, izdelovanje tradicionalnega cerkniškega deblaka in metode za izboljšanje naravnega habitata človeške ribice.
Eno od pomembnejših področjih je bila skrb za mlade in njihovo aktivno participacijo v družbi. Tako smo s pomočjo Sklada dobili 20 novih mladih ambasadorjev medkulturnega dialoga, omogočili opozarjanje mladih na trgovino z ljudmi, jim v Beli Krajini in Velenju ponudili nove možnosti kulturnega udejstvovanja in jih usmerili v zelena delovna mesta ter socialno podjetništvo in ... nenazadnje ... s pomočjo Sklada je 500 socialno ogroženih dobilo računalnike.
Pomen in učinke Sklada za NVO lepo povzema Goran Forbici, direktor CNVOS, ki pravi: »Nove zaposlitve, predvsem med mladimi, ohranjanje kulturne in naravne dediščine, manj nasilja in več enakopravnosti so stvari, na katere smo kot upravljalci lahko ponosni. Še posebej pa smo veseli, da smo lahko dali priložnost praviloma zapostavljenim lokalnim projektom, ki pa so, s pomočjo Sklada za NVO, iz majhnih problemov ustvarili velike rešitve.«
Blanka Koron, v. d. direktorice REC, dodaja: »Veseli nas, da so številni upravičenci nadgradili svoje aktivnosti in da nadaljujejo z njihovim izvajanjem tudi po zaključku financiranja s strani Sklada. Spodbudno je tudi dejstvo, da partnerstva z Islandijo, Norveško in Lihtenštajnom še vedno živijo, zato si lahko obetamo veliko kakovostnih projektov tudi v naslednjem obdobju.«
