Pomisleki in pobuda v zvezi z razpisom za profesionalizacijo NVO

Spoštovani minister!

2. junija smo bili člani Sveta Vlade RS za spodbujanje razvoja prostovoljstva, prostovoljskih in nevladnih organizacij na naši drugi redni seji obveščeni o prihajajočem, že tradicionalnem razpisu za podporo profesionalizaciji nevladnega sektorja iz sredstev proračunska sklada za nevladne organizacije. Gre vsekakor za dobrodošel razpis, saj je ravno kadrovska podhranjenost ena največjih šibkosti našega nevladnega in prostovoljskega sektorja.

Določena informacija v zvezi z razpisom nas je vseeno presenetila; in to izjemno negativno: uvedba novega razpisnega merila, po katerem naj bi pri ocenjevanju dodatne točke dodelile glede na področje, iz katerega prijavitelji prihajajo, pri čemer naj bi bilo ponderiranje področij vezano na instrument t.i. dohodninskih donacij.

Na kratko: dodatne točke naj bi dobile vloge oziroma prijavitelji, ki so s področij, ki kumulativno prejmejo največji znesek dohodninskih donacij. »Najuspešnejše« področje – zdravstveno varstvo – naj bi prijelo dodatnih osem točk, socialno varstvo sedem, varstvo pred naravnimi nesrečami šest, šport pet, kmetijstvo štiri, izobraževanje tri, mladina dve in kultura eno točko. Preostala področja – npr. okoljevarstvo, varstvo narave, obramba človekovih in otrokovih pravic, zavzemanje za demokracijo, pravno državo itd. bodo ostala brez dodatnih točk. In s tem zagotovo tudi brez vsake možnosti za uspeh na razpisu! Enako kot bosta v primerjavi z zdravstvenim ali socialnimi varstvom brez vsakih možnosti zelo verjetno tudi kultura ali delo z otroci in mladimi. 7 ali 8 dodatnih točk namreč glede na to, da naj bi bilo po besedah vašega državnega sekretarja, skupnih možnih točk pri enem sklopu razpisa 93, pri drugem pa 73, pomeni ogromno in jih bo z višjo kakovostjo pri drugih kriterij skoraj nemogoče nadoknaditi.

Ker žal za sejo sveta tozadevno ni bilo pripravljeno nobeno gradivo, ki bi članom sveta omogočilo pripravo na razpravo, na njej ni bilo mogoče informirano izmenjati stališč in mnenj. Žal na seji tudi predstavniki vašega ministrstva za uvedbo novega merila niso navedli niti enega dobrega argumenta – se pravi, kaj naj bi bila njegova dodana vrednost. Razen všečne trditve, da bo s tem proračunski denar sledil preferencam ljudi.

A kruto človeško dejstvo je, da ljudje svoj denar raje namenimo za svoje zasebne bazene kot npr. za javno zdravstvo. Vsaj dokler ga ne potrebujemo. Povedano drugače: človeške zasebne preference so pogosto kratkovidne in slepe za skupno in solidarnost. Vse to ve tudi naša ustava, ko prepoveduje referendume o državnem proračunu. Zato zasebne preference, naj so še tako množične, ne smejo biti vodilo državnih politik in proračunskega financiranja.

Dejstvo je tudi, da je skupna kumulativna vsota proračunskih donacij po posameznem področju v veliki meri odvisna od števila organizacij na posameznem področju. Na področju, kjer jih je več, skupaj zberejo več. V Sloveniji imamo na srečo čez tisoč gasilskih in več tisoč športnih društev, na žalost pa precej manj tistih organizacij, ki se ukvarjajo z otroci ali mladimi, okoljevarstvom, človekovimi pravicami itd. Ne gre torej bistveno za to, da bi bile slednje manj priljubljene, temveč preprosto zato, da jih je manj.

Žalostno je, da je taisti argument, da je treba pri proračunskem financiranju nevladnih organizacij slediti osebnim preferencam ljudi, na široko uporabljala in zlorabljala prejšnja vlada Janeza Janše v obdobju 2020-2022. Šlo je seveda samo za krinko, katere edini namen je bil obračun oziroma prekinitev javnega financiranja vseh, ki se z njeno demagoško in javnemu sovražno politiko niso strinjali.

Na srečo smo se takrat nevladne organizacije uspešno uprle in preprečile ukinitev sklada za NVO pod pretvezo uveljavljanja ljudskih preferenc. A če bo zdaj taisti zgrešeni princip v sistem javnega financiranja NVO na stranska vrata vpeljala socialno-liberalna vlada, bo s tem vsaki  naslednji vladi na široko odprla vrata za obračun s civilno družbo, ki se ne bo strinjala z njenimi politikami. Češ, kaj pa bi lahko bilo s principom in njegovo posplošitvijo narobe, ko pa so ga v razpise vpeljali liberalci. Rezultat je tudi zlahka napovedljiv. Že desetletje ga spremljamo na Madžarskem, pred letom 2022 na Poljskem, aktualen je na Slovaškem in v ZDA. Na udaru bodo okoljevarstvo, obramba človekovih pravic, pravne države in demokracije, podpora migrantom in Romom in vsakršni integracijski programi, delo z odvisniki, navsezadnje tudi pomoč revnim, ki jih je popularno žigosati z lenuhi.

Spoštovani minister, verjamemo, da razumete, da nevladniško delo z deprivilegiranimi ali na področju kulture, športa in otrok in mladih ali zavzemanje za zdravo okolje, več demokracije ali solidarnosti, ni tekmovanje v popularnosti, temveč težavno spopadanje z raznoraznimi vsakodnevnimi izzivi. Zato ne glede na dobrodošlost sistema dohodninskih donacij, ki je bil leta 2006 vpeljan ravno na pobudo nevladnih organizacij, njegov princip ne sme postati splošen princip določanja državnih politik in prioritet javnega financiranja. Zaposlenim in prostovoljcem, ki se v naših nevladnih in prostovoljskih organizacijah vsakodnevno trudijo za to, da smo mi in naši otroci fit, da smo razgledani, da je med nami čim manj lačnih, da nam ne pogorijo hiše ali da nam ne ugrabijo države, sporočati, naj se raje še malo potrudijo za svojo promocijo in marketing, enostavno ni dostojno.

Zato spoštljivo predlagamo, da na ministrstvu še enkrat premislite predvidena merila prihajajočega razpisa in predmetno merilo še pred objavo razpisa iz razpisne dokumentacije umaknete. Prav bi bilo, da so edini kriterij za ocenjevanje prijavljenih aktivnosti in programov njihova kakovost in skladnost z državnimi politikami, ne pa koliko so komu zasebno všeč.

S spoštovanjem,

Goran Forbici, član sveta, direktor CNVOS

Breda Krašna, članica sveta, generalna sekretarka Zveze prijateljev mladine Slovenije

Rok Pandel, predsednik sveta, načelnik Zveze tabornikov Slovenije

Tjaša Arko, članica sveta, vodja programa prostovoljstva, Slovenska filantropija

Tina Cigler, članica sveta, vodja Regionalnega stičišča nevladnih organizacij jugovzhodne Slovenije

Matej Planko, član sveta, predstavnik prostovoljskih organizacij