Na področju kulture do brezplačne uporabe prostorov za deset let

Brezplačna uporaba javne kulturne infrastrukture se lahko podeli na podlagi javnega razpisa ali poziva oziroma neposredno, če se s tem zagotovi najbolj racionalna uporaba javne kulturne infrastrukture in če tako na podlagi ekonomičnosti ter izhajajoč iz ciljev veljavnega programa za kulturo presodi predstojnik organa, ki je upravljavec. Za dajanje v brezplačno uporabo po ZUJIK se smiselno uporabljajo druge določbe glede brezplačne uporabe iz zakona, ki ureja stvarno premoženje države in samoupravnih lokalnih skupnosti. Pogodba o brezplačni uporabi se lahko sklene za obdobje do deset let, po poteku tega obdobja pa se lahko sklene ponovno. Uporabnik javne kulturne infrastrukture bo lahko za namen popolne izkoriščenosti prostora oddal proste zmogljivosti v občasno uporabo v javnem interesu v kulturi tudi drugim, pri čemer bodo imeli  prednost izvajalci javnih kulturnih programov in kulturnih projektov, ki so združljivi s področjem dela uporabnika, ki infrastrukturo že brezplačno uporablja.

Tako občasno uporabo v javnem interesu v kulturi določa nov 75. člen ZUJIK. Uporabnik bo v primeru takšne oddaje najprej upravičen zahtevati le nadomestilo uporabnine v višini dejanskih stroškov, ki neposredno izhajajo iz uporabe javne kulturne infrastrukture. Tudi v primeru oddaje v občasno uporabo v javnem interesu v kulturi bodo morale biti kulturne dejavnosti, ki se izvajajo v javni kulturni infrastrukturi, javnosti brezplačno dostopne oziroma se bo lahko z morebitnim  denarnim prispevkom, namenjenim vstopu, krilo le del stroškov.

Nevladne organizacije v javnem interesu na področju kulture so po novem opredeljene kot organizacije, ki na posameznih področjih kulture izvajajo kulturne dejavnosti, kot stanovska društva združujejo poklice na posameznih področjih kulture, se ukvarjajo s strokovnimi vprašanji v kulturi ter izvajajo strokovna usposabljanja, izobraževanja in zagovorništvo, izvajajo dejavnosti vsebinskih mrež v kulturi, kot jih določa zakon, ki ureja nevladne organizacije, izvajajo dejavnosti na področju kulturno-umetnostne vzgoje, izvajajo podporne dejavnosti, prispevajo k dostopnosti do kulturnih dobrin in k razvoju kulturnih dejavnosti.

Spremenjen zakon prinaša tudi možnost sklepanja pogodbe o financiranju v javnem interesu za kulturo z več pravnimi osebami ali posamezniki, ki sodelujejo pri izvajanju projekta ali programa.

Dopolnjen je tudi postopek javnega razpisa. Pred izdajo odločbe (in najpozneje v dveh mesecih od zaključka odpiranja vlog) bo tako ministrstvo za kulturo, občina oziroma JSKD moralo pisno obvestiti vlagatelja o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, in predlogu strokovne komisije o dodelitvi točk ter sredstev, ter vlagatelja pozvati, da se o tem v sedmih dneh pisno izjavi. Izjavo vlagatelja bo pred oblikovanjem končnega predloga o razdelitvi sredstev preučila strokovna komisija.

Celotno besedilo Zakona o uresničevanju javnega interesa na področju kulture je dostopno tu.